Črni taksiji, ki sprejemajo potnike skozi narobe odprta vrata in švigajo po (za večino sveta) napačni strani cestišča, so brez dvoma ena najbolj prepoznavnih znamenitosti Londona. A časi taksistov z zemljevidom Londona v glavi se očitno vdajajo ostri konkurenci. Tehnološki startup Uber jim z istoimensko aplikacijo že odžira stranke. Elegantna rešitev omogoča izbiro, priklic in plačilo prevoza s preprostim klikom na zaslon pametnega telefona. Zato je približno 12.000 londonskih taksistov v strahu za svojo službo včeraj ohromilo središče Londona, ki ga ne želijo prepustiti ameriškim konkurentom. V Sloveniji Uber še nima svojih voznikov.
Tradicija proti tehnologiji
»Nelojalna konkurenca,« so včeraj kričali taksisti v Londonu, Parizu, Berlinu, Milanu, vse tja do Barcelone in Madrida. Panevropske stavke proti novim oblikam prevoza prebivalcev in turistov se je udeležilo več kot 30.000 taksistov, ki so povzročali prometno paralizo v jedrih velikih evropskih mest in v okolici nekaterih letališč.
Glavna tarča protestov je bil startup Uber iz San Francisca, ki ga taksisti obtožujejo nespoštovanja pravil in zakonov. Uber namreč omogoča uporabnikom, da naročijo prevoz pri voznikih, ki nimajo in ne potrebujejo dovoljenja za vožnjo taksija. To ponekod stane tudi 200.000 evrov. Taksisti morajo voziti avtomobile ustrezne barve, imeti morajo ustrezno označeno vozilo, opremljeno s taksimetrom, in tudi sledilno napravo GPS. Nad vozniki, ki sodelujejo s podjetjem Uber, ni podobne kontrole, nihče ne ve niti tega, ali vozijo cele dneve ali si vzamejo zakonsko določen počitek. »Vse, kar zahtevamo, je enaka obravnava,« so jasni taksisti, ki s svojim protestom izražajo gnev do tehnoloških podjetij, ki konkurirajo tradicionalnim ponudnikom storitev. Podobno kot imata Uber in konkurent Lyft težave s taksisti, jih ima s hotelirji Airbnb, spletni ponudnik poceni stanovanj in prenočišč. »Danes vidite panogo, ki več desetletij ni bila vajena konkurence,« pa je komentiral proteste izvršni direktor Uberja za zahodno Evropo Pierre-Dimitri Gore-Coty in dodal, da Uber ljudem končno ponuja izbiro.
Izriniti taksiste, nato še logiste
Nič torej ne kaže, da bi se Uber vdal pritiskom taksistov in drugih lobijev. Šef Uberja za Veliko Britanijo Jo Bertram je dejal: »Medtem ko želijo taksisti ohromiti Evropo, se bomo mi še naprej trudili spraviti potnike od točke A do točke B.« In to ne kar tako. Uporabniki aplikacije Uber lahko izbirajo, s kakšnim vozilom se želijo voziti, bodisi s terenskim, malim mestnim vozilom ali pa celo z limuzino. Ob tem morajo sporočiti še, kje in kdaj bi želeli, da jih voznik pobere. Preostane le preprosta transakcija s kreditno kartico, ki je običajno vezana na uporabniški račun Google. Zamisel, ki je sprva obnorela ZDA, se vse bolj prijemlje tudi v Evropi. Samo v Londonu ima Uber že 3000 voznikov, po zadnjih razpoložljivih podatkih pa je lani po svetu ustvaril okoli 750 milijonov evrov prihodkov, medtem ko je dobiček znašal 160 milijonov evrov.
Hitra rast naj bi se nadaljevala v še ostrejšem tempu, menijo nekateri mogočni igralci iz tehnološkega in finančnega sveta. Vlagatelji so v zadnjem investicijskem krogu v Uber vložili slabo milijardo evrov, doslej pa so se za podporo podjetja iz Silicijeve doline odločili tudi Google, Goldman Sachs, Wellington Management in Fidelity Investments. Startup iz San Francisca naj bi bil vreden že približno 13 milijard evrov, visoko vrednotenje pa upravičuje z ambicioznim poslovnim načrtom. Travis Kalanick, soustanovitelj in izvršni direktor Uberja, želi najprej zavladati taksi panogi, dolgoročno, ob padajočih cenah prevozov uporabnikov, pa celo odpraviti potrebo ljudi po lastnem avtomobilu. Kar nekaj Američanov je že prodalo svojega jeklenega konjička in se raje prevažajo s pomočjo aplikacije Uber. Če bo rast zasledovala ambicije v Kalanickovi viziji, bodo v prihodnje uporabljali aplikacijo Uber še za paleto logističnih storitev.
Mala zmaga londonskih taksistov
Za začetek si v Uberju želijo prevlado pri prevozih ljudi. V ta namen ponujajo voznikom pod svojim okriljem izredno ugodne pogoje za nakup avtomobilov. V njihove vrste so zlasti v ZDA začeli prehajati številni taksisti, ki povedo, da zaslužijo tudi 20 odstotkov več kot prej. »Strank je kot listja in trave, nihče, ki je mlajši od 40 let in ima pametni telefon, ne čaka na taksi,« je dejal eden nekdanjih taksistov, ki so postali člani Uberjeve karavane.
A to je onstran luže, v Evropi pa Uber še nima takšne moči. To se je spet dokazalo včeraj, ko je delno popustil londonskim taksistom. »Prepoznali smo unikatno zapuščino in vrednost tradicionalnih črnih taksijev pri prevozih po Londonu,« so se omehčali Američani. Že včeraj so posodobili aplikacijo, ki po novem uporabnikom omogoča tudi naročanje prevoza z londonskim taksijem. Taksisti drugod po Evropi še nimajo te sreče.