Strategija upravljanja državnega premoženja, ki so jo na zahtevo ministra za finance Dušana Mramorja že nekajkrat popravili, naj bi bila končno spisana. Za zdaj nosi oznako zaupno, a prihodnji teden naj bi osnutek strategije le predstavili koalicijskim partnerjem. V SD imajo medtem pomisleke že glede načrtovane privatizacije 15 podjetij, potrjene s predlanskim sklepom državnega zbora. Moti jih predvsem prodaja Telekoma Slovenije, sicer pa so prepričani, da so se od sprejema seznama razmere spremenile, zato bi v Bruslju potipali, ali si lahko Slovenija premisli. V opozicijski ZL celo zahtevajo, da državni zbor omenjeni sklep prekliče, na njihovo zahtevo pa bo o privatizaciji na izredni seji razpravljal petkov parlamentarni odbor za finance in monetarno politiko. Številni posamezniki se medtem podpisujejo pod peticijo Jožeta Mencingerja proti privatizaciji, v okviru katere naj bi zbrali že več kot 11.000 podpisov.
Odbor prekinil razpravo o prodaji še tretje banke
V takšnem ozračju je parlamentarni odbor za finance in monetarno politiko včeraj odločal o tem, ali naj državni zbor vladi podeli bianco menico še za prodajo podržavljenih Abanke Vipe in Banke Celje. Vlada, ki je predlog sklepa o soglasju k prodaji v parlament poslala lani na vrat na nos in brez obrazložitve, soglasja parlamentarnega odbora včeraj ni prejela. Še več, odločitev odbora, da odločanje do pridobitve dodatnih pojasnil prekine, je podprl celo državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja.
Kot je znano, se je vlada evropski komisiji že zavezala, da bo podržavljeni Abanko in Banko Celje združila, tako kot v primeru Nove KBM in NLB pa se je morala tudi tokrat zvezati, da bo združeno banko prodala, saj brez tega Bruselj ne bi izdal soglasja za državno pomoč. Vendar slovenska vlada zaveze k privatizaciji podržavljenih bank dejansko ni mogla dati, saj je za odločanje o prodaji državnega premoženja do sprejetja strategije upravljanja pristojen državni zbor. Komisija je soglasje za državno pomoč bankama tako izdala pod neke vrste odložnim pogojem, formalno pa postopek, kot je včeraj pojasnil Dragonja, ne bo končan, dokler državni zbor ne potrdi vladnega sklepa o prodaji. Če država soglasja za prodajo bank ne bi dobila, bi morali banki državno pomoč vrniti.
Vlada se je zavezala, da se bosta banki združili najkasneje do 1. januarja 2016, združeno banko pa bo država prodala najkasneje do 30. junija 2019. Kot je pojasnil poslanec SDS Marko Pogačnik, v stranki privatizaciji ne nasprotujejo, vendar je hkrati prav tako niso pripravljeni ad hoc podpreti. »Po našem mnenju so postopki pri prodaji 15 podjetij, namenjenih privatizaciji, že predaleč, da bi se še lahko ustavili, prodaja Abanke in Banke Celje pa je nekaj novega,« je povedal in dodal, da je vlada predlog sklepa o soglasju v državni zbor posredovala brez obrazložitve in brez ene same številke.
Poudarek na prodaji ali učinkovitem upravljanju
Tudi dosedanji postopki prodaje Nove KBM niso ravno voda na mlin predstavnikom vlade, ko ti iščejo podporo za privatizacijo. Ponudbe, ki so prispele za Novo KBM, so namreč poskrbele za razočaranje, pri čemer velja omeniti, da stavi država prav s prodajami podržavljenih bank na povračilo milijardnih sredstev, porabljenih za sanacijo bank. Tako je tudi poslanec SD Franc Križanič včeraj med drugim opozoril, da bi morali sklep o soglasju k prodaji Abanke in Banke Celje razširiti vsaj z določbo minimalne cene, ki bi jo država za banko morala iztržiti. Glede na to, da se je država ne le zavezala prodaji NLB, Nove KBM in združene Abanke in Banke Celje, ampak je iz Bruslja tudi že dobila skrajne roke za prodajo omenjenih bank, je vprašanje, ali bi komisija pristajala na dodatne pogoje v obliki ciljne cene za banke.
Za zdaj ni jasno, ali bo vlada še iskala ločeno soglasje državnega zbora za prodajo Abanke in Banke Celje ali pa se bo osredotočila na iskanje soglasja za strategijo upravljanja državnega premoženja, s čimer bi sprejemanje tovrstnih odločitev končno prešlo v roke Slovenskega državnega holdinga (SDH). Glede na dosedanja razhajanja pa je pričakovati burne razprave o strategiji že znotraj koalicije, čeprav velja omeniti, da je predsednik vlade Miro Cerar pomisleke SD glede seznama 15 podjetij že označil za nesprejemljive. Čeprav naj bi bil ključna vsebina strategije upravljanja državnega premoženja, »kako izboljšati upravljanje v podjetjih v državni lasti in povečati donose naložb«, je kljub temu pričakovati osredotočanje na postopke privatizacije.
