Spor med razrešeno direktorico ACH Sonjo Gole in njeno naslednico Vero Mihatović se seli v sodno dvorano. Za petek so na okrožnem sodišču v Ljubljani sklicali narok, na katerem bodo odločali, katera od obeh je zakonita zastopnica holdinga.
Obenem se pripravlja spopad za prevzem nadzornega sveta ACH, ki se sprehaja nevarno po robu stečaja. Nova direktorica Proteja, večinskega lastnika ACH, Mojca Novak je že minuli teden na sodišče poslala zahtevo za razrešitev nadzornega sveta ACH. Iz njega namerava predčasno odpoklicati odvetnico Tadejo Hočevar in predsednika uprave Save Turizma Andreja Prebila, medtem ko bi sama ostala v nadzornem svetu holdinga. Namesto Hočevarjeve in Prebila, ki sta odigrala ključno vlogo pri razrešitvi Goletove, Novakova sodišču predlaga imenovanje nekdanjega direktorja Autocommercea Janka Šemrova in Štefana Krajnca, ki je v preteklosti že nadziral ACH.
Zahteva za menjavo nadzornega sveta ACH je bila prioritetna naloga, ki sta jo Novakovi naložili članici nadzornega sveta Proteja Mira Šetina (sestrična Goletove) in Stanislava Kastelec iz Adrie Mobil. Ti sta sredi minulega tedna izkoristili odsotnost Mihatovićeve in na lastno pest razrešili direktorja Proteja Branka Šibakovskega. Po prvotnih načrtih bi moral nadzorni svet Proteja na tej seji odločati tudi o razveljavitvi spornega prenosa večinskega deleža Adrie Mobil iz ACH v neposredno last Proteja, a je Šetinova odločanje o tem umaknila z dnevnega reda seje.
Lastniki razdeljeni na tri tabore
Vrnitev Adrie Mobil v last ACH sedaj poleg bank zahtevajo tudi ključni lastniki Proteja z dolgoletnim generalnim direktorjem Hermanom Rigelnikom na čelu. Ti so na Protej že poslali zahtevo za sklic skupščine, na kateri bodo odločali o razveljavitvi tega posla in menjavi nadzornega sveta ACH. A vse bolj je očitno, da so se v lastništvu Proteja oblikovali trije tabori, in sicer okoli Rigelnika, Goletove in Mihatovićeve. Vsak od njih ima svoje poglede tako o tem, kako bi se ACH razdolžil, kot o tem, kdo bi prevzel vodenje holdinga. V primeru, da bi imeli Rigelniku naklonjeni družbeniki na skupščini Proteja večino, bi morali ACH po vsej verjetnosti zapustiti tako Goletova kot tudi Mihatovićeva.
Čim hitrejša razrešitev medsebojnih sporov bi morala biti vsekakor v interesu vseh lastnikov Proteja. Če se v ACH do konca avgusta z bankami ne bodo dogovorili za dolgoročno reprogramiranje posojil in umik skoraj 50 izvršb, bo holding končal v stečaju. Tega se zavedajo tudi nekateri večji družbeniki Proteja, ki ne nameravajo čakati na skupščino družbe (napovedana je za 19. junij). Na sodišče naj bi tako nekateri lastniki Proteja tudi sami poslali zahtevo za dopolnitev oziroma zamenjavo nadzornega sveta ACH, kar bi naposled presekalo boj med obema direktoricama.
Vprašanje pa je, kako dolgo bodo te spopade še spremljale banke upnice, ki jim ACH in Protej dolgujeta 130 milijonov evrov.
Sanacija na plečih Adrie Mobil
Ne glede na to, kateri od taborov lastnikov bo prevzel nadzor nad ACH, bo največje breme sanacije holdinga po vsej verjetnosti padlo na Adrio Mobil. Z načrtovano prodajo poslovne stavbe v Ljubljani in Debitela bi lahko namreč ACH v najboljšem primeru zbral le okoli 20 milijonov evrov. Tudi prodaje Grand Hotela Union ni mogoče pričakovati v kratkem, saj v ACH še niso izbrali niti svetovalca, ki jim bi pomagal prodati ljubljanskega hotelirja.
Banke sicer zahtevajo prodajo Adrie Mobil, vendar temu nasprotujeta tako Mihatovićeva kot Goletova. Slednja je prepričana, da bi lahko ACH dolgove poravnal že s prodajo svojih manjših naložb, medtem ko bi Adrio Mobil in distributerje vozil Autocommerce, Avto Triglav in AC-Mobil Goletova obdržala. Mihatovićeva naj bi na drugi strani banke skušala prepričati, da bo Adria Mobil v naslednjih treh letih odkupila za 24 milijonov evrov svojih obveznic, ta sredstva pa bi nato ACH namenil za poplačilo posojil. Obenem bi Adria Mobil v treh letih izplačala za dodatnih 31 milijonov evrov dividend, okoli tretjino tega zneska pa bi dobila s prodajo večjega zemljišča v Zadru.
Eden od scenarijev predvideva dokapitalizacijo Adrie Mobil in njeno uvrstitev na borzo. Prek tega manevra bi Adria Mobil na eni strani zbrala sredstva za predčasni odkup svojih obveznic, ACH pa bi s prodajo manjšega dela svojih delnic na borzi lahko odplačal del bančnih posojil.
Ali se bo kateri od teh scenarijev uresničil, bo odvisno od bank in razpleta skupščine Proteja, ki je zaradi razdeljenih lastnikov ni mogoče napovedati.