Španska zakladnica je želela zbrati od tri do štiri milijarde evrov, tako da je bil končna vsota ob povpraševanju, ki je enkrat preseglo ponudbo, višja od ciljne, poročajo tuje tiskovne agencije.
Španija je z desetletnimi obveznicami zbrala 2,57 milijarde evrov, vlagatelji pa so zahtevali 5,20 odstotno obrestno mero. V zadnji primerljivi izdaji 5. decembra lani so zahtevali 5,29 odstotka.
Z dveletnimi obveznicami je iberska članica območja evra zbrala 1,11 milijarde evrov, zahtevana obrestna mera pa je v primerjavi z zadnjo primerljivo izdajo 7. februarja nazadovala z 2,82 na 2,54 odstotka.
Povrh tega pa se je Španija z izdajo šestletnih obveznic uspešno zadolžila še za 548 milijonov evrov, zahtevana obrestna mera pa je dosegla 4,275 odstotne točke.
Po nedavnem vnovičnem povečanju pritiska na Španijo, ki je sledila izbruhu korupcijske afere, povezane z vladajočo Ljudsko stranko, je zaskrbljenost vlagateljev v zadnjih dneh spet popustila.
Analitiki kot razlog za takšno gibanje navajajo sredin nastop španskega premiera Mariana Rajoya. Ta je povedal, da je Španija javnofinančni primanjkljaj lani znižala pod sedem odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in se tako izognila finančni katastrofi.
Natančne številke sicer Rajoy ni izdal, je pa jasno, da v Madridu niso dosegli zahtev EU, v skladu s katerimi bi morali primanjkljaj lani znižati na 6,3 odstotka BDP.