Decembra 2013, v ključnih trenutkih sanacije slovenskega bančnega sistema, so se vodilni kadri ACH lotili reševanja svoje zasebne družbe Protej, prek katere so pred desetimi leti izvedli enega najodmevnejših menedžerskih prevzemov v državi. V dneh, ko sta podržavljeni NLB in Nova KBM prenašali slabe terjatve na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), je takratna generalna direktorica ACH Sonja Gole iz prezadolženega holdinga umaknila njegovo ključno naložbo. Novomeška Adria Mobil je prek verižnih poslov končala v neposredni lasti Proteja, pri tem pa je bil ACH oškodovan za visokih 21 milijonov evrov.
Zaradi spornega prenosa Adrie Mobil so kriminalisti včeraj pridržali Goletovo, ki ji očitajo zlorabo položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, za kar je zagrožena kazen do osem let zapora. Tarča kriminalistov so bili ACH, Adria Mobil in Protej, hišne preiskave pa so opravili tudi na domačih naslovih Goletove ter nekaterih preostalih vodilnih kadrov ACH in Proteja. Pri domnevno spornih poslih naj bi sodelovala še nekdanji direktor Proteja Branko Šibakovski in nekdanja prva finančnica ACH Vera Mihatović, vendar pa njuna ravnanja kriminalisti še vedno preiskujejo.
Začetek domnevno spornih poslov sega v zgodnje jesenske dni leta 2013. Tedaj je ACH zaradi izgubljene tožbe v zadevi Coming in likvidacije Factor banke utrpel več kot 20-milijonsko izgubo, ki je izničila njihov celoten bilančni dobiček. S tem je Protej ostal brez svojega edinega vira prihodkov, torej dividend ACH, s katerimi je poravnaval obresti in glavnico posojil. Čeprav so se nad ACH tedaj že zgrinjali upniki, je Branko Šibakovski na prednovoletni skupščini ACH sprejel sklep o izplačilu 22 milijonov evrov dividend. Manever je bil več kot očitno usklajen s Sonjo Gole. Skoraj sočasno je namreč potekala tudi skupščina Adrie Mobil, ki je svojemu lastniku izplačala za 27 milijonov evrov izrednih dividend ter s tem omogočila izplačilo dividend Proteju. Kot smo razkrili v Dnevniku, je dan po obeh skupščinah Goletova 66-odstotni delež Adrie Mobil prodala Proteju, kupnina pa je bila poravnana kar s pobotom terjatve za neizplačane dividende.
S tem manevrom je Protej dobil nov vir za poplačilo svojih dolgov, saj bi mu namesto ACH dividende lahko izplačevala kar veliko bolj donosna Adria Mobil. Obenem je Goletovi, ki naj bi ji pri teh poslih svetoval krizni menedžer Uroš Korže, s tem uspelo preprečiti tudi načrte nekateri bančnih upnic ACH, ki so zahtevale prodajo novomeške družbe in poplačilo dolgov. Poleg Proteja in njegovih lastnikov je manever koristil tudi DUTB, na katero so podržavljene banke prenesle za skupno 105 milijonov evrov terjatev do Proteja in Skupine ACH. Le nekaj dni po končanem prenosu sta namreč Protej in ACH Adrio Mobil in obveznice novomeške družbe zastavila pri DUTB. S tem pa sta ACH in Protej enega od upnikov na škodo vseh preostalih dejansko spravila v ugodnejši položaj, za kar je zagroženo do pet let zaporne kazni.
Ob tem pozornost vzbuja tudi podatek, da je bil 66-odstotni delež Adrie Mobil ocenjen na vsega dobrih 20 milijonov evrov. To je desetkrat manj, kot znašajo letni prihodki družbe, in le dvakrat več, kot je Adria Mobil v letu 2013 ustvarila čistega dobička. Kako so določili to ceno, do danes ostaja nepojasnjeno, sedaj pa tudi kriminalisti ugotavljajo, da je bila kupnina bistveno prenizka. Goletova pa je po ugotovitvah kriminalistov ravnala tudi v nasprotju z določbami zakona o gospodarskih družbah, saj vseh delničarjev ACH ni obravnavala enako. Medtem ko je Protej dividende dejansko dobil izplačane že dan po skupščini, preostalih 405 malih delničarjev ACH dividend namreč ni dobilo.
Adria Mobil le vrh ledene gore
Prenos Adrie Mobil na Protej je bil le del večjega načrta. V naslednjem koraku bi moral namreč novomeško družbo z okoli 20 milijoni evrov dokapitalizirati njen švedski partner, družba Kabe AG, ki na švedskem, finskem in norveškem trgu distribuira prikolice, avtodome in mobilne hiše novomeške skupine. Kabe bi prek dokapitalizacije tudi prevzel lastniški nadzor v Adrii Mobil, s tem pa bi Goletova družbo obvarovala pred rubežniki ACH tudi v primeru, če bi sodišče razveljavilo prenos podjetja na Protej.
A še preden bi Švedi vstopili v Adrio Mobil, bi ta pod svoje okrilje dobila tudi distributerja vozil blagovnih znamk Honda in Mitsubishi AC Mobil ter nekatere preostale hčerinske družbe. Za izpeljavo tega načrta bi morala Goletova imeti pod nadzorom tako ACH kot tudi Protej, ki bi morala podpreti dokapitalizacijo. A načrte so ji, kot kaže, prekrižali nadzorniki ACH pod takratnim vodstvom Tadeje Hočevar, ki so jo sredi lanskega maja razrešili z mesta generalne direktorice in na njeno mesto imenovali Mihatovićevo. Ta je nato skupaj s Šibakovskim poskušala razveljaviti sporen prenos, a naletela na oster odpor Goletovi naklonjenih lastnikov Proteja.
Še preden bi Mihatovićeva in Šibakovski posle razveljavila, sta morala skupino zapustiti. Nova direktorica Proteja in zaupnica Goletove Mojca Novak je namreč s pomočjo sodišča zamenjala nadzorni svet ACH, Goletovi pa je uspelo razveljaviti sklep o njeni razrešitvi. A na čelu holdinga ni ostala dolgo, saj je vodenje družbe po le nekaj urah predala Rastu Oderlapu, ki pa je imel očitno podobne poglede na sporne posle kot Mihatovićeva. Najprej je preprečil prenos AC Mobila pod okrilje Adrie Mobil, nato pa nazaj v last ACH pripeljal tudi novomeško družbo. Veliko izbire Oderlap sicer ni imel, saj bi v nasprotnem primeru ACH končal v stečaju.
Bankirji s tožbami in izvršbami zasuli ACH
Zaradi spornega prenosa Adrie Mobil so namreč banke druga za drugo odpoklicale posojila ACH in Proteju, na sodišče vložile kar 46 izvršb ter za več kot leto dni zablokirale transakcijske račune holdinga.
Sodno poravnavo so v ACH z bankami sklenili šele konec lanskega leta, ko so upniki umaknili tožbe ter predloge za izvršbo. Hkrati ko so banke umaknile zastavne pravice na hčerinskih družbah in nepremičninah ACH, ki pa je moral nemudoma za tem vso svoje premoženje zastaviti pri bankah in DUTB. Slednja se je v korist vsem upnicam odpovedala tudi zastavni pravici na obveznicah Adrie Mobil, ki so po novem zastavljene za zavarovanje vseh posojil in ne le tistih, ki jih je od podržavljenih bank prevzela DUTB. A čeprav so v Hypo banki podpisali poravnavo ter umaknili tožbe zoper ACH in Protej, niso dali svojega soglasja k sklenitvi sporazuma o finančnem prestrukturiranju, obdržali pa so tudi zastavno pravico na blejskem Perftechu. Kljub temu bo dogovor veljal tudi za Hypo banko, saj so jo ostale upnice na čelu z DUTB preglasovale.
Visoka cena za umik izvršb
ACH bo za umik izvršb in sklenitev dogovora o finančnem prestrukturiranju, s katerim se je rešil stečaja, plačal zelo visoko ceno. Do konca leta 2017 bo moral namreč odplačati vsa svoja posojila, obenem pa zagotoviti tudi sredstva za poplačilo dolgov Proteja. Skupno bo moral torej Oderlap s prodajo nepremičnin in naložb v manj kot treh letih zbrati več kot 140 milijonov evrov, kar bo vse prej kot lahko delo.
Doslej jim je uspelo za okoli 15 milijonov evrov prodati Debitel, do konca letošnjega junija pa morajo skupno zbrati 24 milijonov evrov. Skupno bo moral ACH letos odplačati 34 milijonov evrov posojil, prihodnje leto slabih 13 milijonov evrov, leta 2017 pa še vse preostale dolgove. Poleg Debitela, kjer mora prodajo Telekomu Slovenije potrditi le še Agencija za varstvo konkurence, ACH trenutno prodaja tudi več svojih nepremičnin, Grand Hotel Union, Perftech in nekatere preostale manjše naložbe. Čeprav v holdingu poudarjajo, da so Adria Mobil in vsi trije distributerji vozil (Autocommerce, Avto Triglav in AC Mobil) njihove strateške naložbe, ni mogoče izključiti, da bodo morali na koncu prodati tudi te.