V postopku prisilne poravnave se je vodstvo Litostroja Jekla z Miroslavom Gnamušem na čelu dogovorilo z bankami o vseh podrobnostih pokritja dolgov. Del dogovora je bil tudi odpis dolgov 80-odstotnemu lastniku Litostroja Jekla podjetju ACMG, v katerem Gnamuš obvladuje 84-odstotni lastniški delež. Toda Probanka ga očitno ne spoštuje. Na podlagi februarske izvršbe proti ACMG je namreč Probanka vknjižila zastavno pravico na 80-odstotnem lastniškem deležu Litostroja Jekla.
»Ker ločitveni upniki v času pogajanj niso vlagali izvršb proti družbi, poteza Probanke ni na mestu. Ne moremo pa banki odrekati pravice, da unovči razpoložljiva zavarovanja,« je potezo banke komentiral Gnamuš. Izvršba Probanke, ki je Gnamuševi ekipi leta 2006 sofinancirala odkup Litostroja Jekla, onemogoča redno poslovanje ACMG. Hkrati obstaja nevarnost, da bo moral ACMG ob nadaljnjem trajanju blokade razglasiti stečaj, je opozoril Gnamuš. V tem primeru je zelo verjetno tudi izpodbijanje večine pravnih dejanj ACMG, ki se nanašajo na naložbe. »Med drugim tudi sklepa o poenostavljenem znižanju osnovnega kapitala Litostroja Jekla, ki omogoča prevzem podjetja upnikom,« je opozoril Gnamuš.
Če bodo upniki prisilno poravnavo Litostroja Jekla podprli, bi se izguba družbe pokrila v breme kapitala. S pretvorbo terjatev bi Probanka, Abanka Vipa in Hypo banka postale lastnice Litostroja Jekla, medtem ko bi SID banka svoje terjatve odpisala. Zavezujoči dogovor vključuje še, da bi Probanka ACMG odpisala 40 odstotkov od 3,4 milijona evrov dolgov, preostali delež pa bi vrnil Litostroj Jeklo.
Finančne težave Litostroja Jekla so postale neobvladljive junija lani, ko je imela družba blokirane vse transakcijske račune. A kot je zatrdil Gnamuš, banke upnice lani niso imele nikakršnega posluha za reševanje Litostroja Jekla. »V želji po rešitvi kreditnega krča Skupine Litostroj sem trem bankam upnicam uradno ponudil stoodstotni lastniški delež Litostroja Jekla in s tem tudi hčerinskih družb za simboličen en evro kupnine. Te ponudbe banke niso sprejele,« je pojasnil Gnamuš. Zato se sprašuje, zakaj moramo v Sloveniji z insolvenčnimi postopki podjetja najprej napol ali povsem uničiti, šele nato so banke pripravljene sodelovati. Kot primer novega, veliko večjega primera podobnega uničevanja je Gnamuš izpostavil Cimos. V prisilni poravnavi Litostroja Jekla je skoraj 450 upnikov prijavilo 57 milijonov evrov terjatev.
