Čeprav lahko v prihodnjem letu odjekne kar nekaj proračunskih min, ki imajo moč povzročiti več sto milijonov evrov velike luknje v državnem proračunu, in da rebalans proračuna za prihodnje leto sploh še ni pripravljen, so bili v Bruslju prizanesljivi.
Slovenija namreč ni bila uvrščena v skupino sedmih držav, ki ne spoštujejo zavez do Bruslja in tvegajo, da bodo že marca prejele precej ostrejša priporočila za vodenje lastnih proračunov. Nadaljnje prestopništvo pa lahko pomeni celo kazen v obliki zamrznitve evropskih sredstev ali brezobrestnega depozita v višini 0,2 odstotka BDP, ki ga lahko Bruselj tudi zaseže. V primeru Francije bi to pomenilo približno štiri milijarde evrov.
Sloveniji kazen zaradi proračunske neposlušnosti trenutno ne grozi, saj varčevalni načrti v grobem sledijo smernicam iz Bruslja. Vendar pa v evropski komisiji niso zadovoljni z ukrepi in fiskalnim naporom Slovenije, od katere pričakujejo večjo zagnanost. Pri tem omenimo, da so slovenske vlade s svojo neaktivnostjo porabile vso dobro voljo bruseljskih uradnikov, zaradi česar ob koncu naslednjega leta ne bo nikakršnih odpustkov, če javnofinančni primanjkljaj ne bo znižan pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP).
Kljub temu so bili na ministrstvu za finance včeraj precej zadovoljni. Zavedajo se, da morajo nadaljevati s fiskalno konsolidacijo in odpravljanjem neravnovesij v gospodarstvu. Slovenija je namreč edina država, ki je že dve zaporedni leti v programu presežnih makroekonomskih neravnovesij, evropska komisija pa bi jo lahko spomladi vanj uvrstila še tretjič. Ob počasnem tempu reform to sploh ne bi bilo presenetljivo, a hkrati skrbi, da bi nova priporočila iz Bruslja še dodatno zmanjšala manevrski prostor za lovljenje proračunskih ciljev, katerih suženj bo v letu 2015 celotno slovensko gospodarstvo.
Najvišja gospodarska rast v šestih letih
Na srečo varčevalni ukrepi zaenkrat še niso pretežak mlinski kamen za gospodarsko rast, ki je bila v tretjem letošnjem četrtletju kar 3,2-odstotna na letni ravni. To je najvišja rast v več kot šestih letih, v drugem četrtletju leta 2008 je denimo BDP zrasel za šest odstotkov. Čeprav takšne rasti še lep čas ne gre pričakovati, pa Andrej Podnar z državnega statističnega urada ocenjuje, da bi ponovitev 3,2-odstotne rasti v zadnjem četrtletju letos pomenila 2,8-odstotno rast BDP v letu 2014. Kar pa še ne bi spremenilo dejstva, da se Slovenija uvršča v skupino držav, katerih BDP je najbolj oddaljen od predkriznih ravni. Slovensko gospodarstvo tudi letos ne bo preseglo ravni iz leta 2008, ko je bil BDP po stalnih cenah iz leta 2000 še vedno za približno 2,5 milijarde evrov višji kot lani.
Del razloga za to je tudi dejstvo, da sedanja in pretekle vlade niso odpravile praktično nobene strukturne hibe slovenskega gospodarstva. Izvoz tako še naprej ostaja daleč najpomembnejši dejavnik rasti, njegova rast v tretjem četrtletju je skoraj sedemodstotna. Prav uspehi izvoznikov so po oceni Gospodarske zbornice Slovenije odločilno prispevali k 3,7-odstotni rasti dodane vrednosti v slovenskem gospodarstvu.
A vprašanje je, koliko časa lahko »mini renesansa« v gospodarstvu še traja. Evropa, kamor slovenska podjetja izvozijo daleč največ, raste namreč precej počasneje od Slovenije, prav tako po izvoznikih klesti ukrajinska kriza. Prav tako bi lahko podjetja že prihodnje leto dodatno prizadeli novi davki v višini približno 100 milijonov evrov, kar bi še dodatno znižalo vlaganja v stroje in opremo, ki se znižujejo že dve zaporedni četrtletji. Bruto investicije pa kljub temu rastejo. V tretjem četrtletju so se okrepile za sedem odstotkov, vendar predvsem zaradi krepitve investicij v gradbeništvu (14 odstotkov), kar je posledica državnih infrastrukturnih projektov, ki jih vlada pospešeno izvaja, da bi počrpala največ evropskih sredstev iz pretekle finančne perspektive (2007–2013).
Gospodinjstva so porabila več
Večje breme rasti bodo morali v prihodnjem letu na svoja pleča prevzeti tudi potrošniki. Urad za makroekonomske analize in razvoj sicer ocenjuje, da izboljšanje razmer na trgu dela pozitivno vpliva na razpoloženje potrošnikov in končno potrošnjo gospodinjstev, ki predstavlja približno polovico domače potrošnje. Gospodinjstva so v tretjem četrtletju potrošila za 0,8 odstotka ali približno 30 milijonov evrov več kot v enakem lanskem obdobju. Nič pa ne kaže, da bo potrošnja rasla bistveno hitreje v zadnjem četrtletju. Prihodki od prodaje v trgovini na drobno so oktobra na mesečni ravni upadli za 1,9 odstotka, na letni ravni pa za 0,1 odstotka.
