Nekaj povsem logičnega je, da so se cene življenjskih potrebščin julija v primerjavi z junijem znižale za 1,1 odstotka, ne nazadnje so razprodaje prinesle 16,6-odstotno pocenitev oblačil in 14,2-odstotno pocenitev obutve. Podobno je bilo že v letih 2011, 2012 in 2013. Skrbijo lahko podatki o letni inflaciji, ki je bila še junija 0,8-odstotna, julija pa so ostale cene nespremenjene. V preteklih letih je bila njihova rast krepka, leta 2012 denimo 2,4-odstotna in še lani 2,6-odstotna, medtem ko se letos Slovenija že spogleduje z deflacijo.
Vse za višjo potrošnjo
Tudi v območju evra je letna inflacija vse nižja. Julija je bila po prvi oceni Eurostata komaj 0,4-odstotna, še 0,1 odstotne točke nižja kot junija. Cene že deset mesecev rastejo manj od enega odstotka. Cilj Evropske centralne banke (ECB) je precej višji, v okolici dveh odstotkov. Čeprav skrbniki cenovne stabilnosti območja evra trdijo, da bo inflacija zlagoma začela rasti, je za njihovimi ukrepi mogoče razbrati strah pred deflacijo in vsemi negativnimi posledicami, ki bi jih imela za evropsko gospodarstvo. Dejstvo je namreč, da klasični ukrepi denarne politike nimajo več bistvenega vpliva na gibanje cen. Pred krizo se je že najmanjša sprememba ključnih obrestnih mer prenesla v končne cene za uporabnike, v krizi pa je tako imenovani transmisijski mehanizem odpovedal. Zato smo priča vrsti izrednih ukrepov denarne politike, od dolgoročnih posojilnih operacij (TLTRO), namenjenih spodbujanju kreditiranja podjetij, do razmišljanja o mesečnem odkupovanju obveznic držav in podjetij (QE) ali po domače tiskanju denarja. Vse za to, da prebivalci območja evra ne bi začeli odlašati z nakupi v pričakovanju nižjih cen, podjetja pa z investicijami v čakanju na boljše čase.
Nižji prihodki trgovcev
Z deflacijo so se v preteklem letu za mesec ali več srečali Grčija, Ciper, Portugalska, Španija, Latvija in Slovaška, v prihodnje pa se jim prav lahko pridruži tudi Slovenija. Skrb zbujajoč je zlasti podatek, da se hitro niža obseg prihodkov trgovine na drobno, ki je bil junija na letni ravni nižji za 2,6 odstotka, kar jasno kaže na manjšo potrošnjo Slovencev. Tudi ta prispeva k upadanju cen. Na letni ravni so se krepko pocenili oprema za šport (za 17,1 odstotka), telefonski in drugi aparati (za 15,3 odstotka) ter tkanine (za 8,6 odstotka). Za 13,6 odstotka se je pocenila tudi zelenjava, ki je znižala letno inflacijo za 0,2 odstotne točke. Enak vpliv na inflacijo je imelo tudi 4,1-odstotno znižanje cen električne energije, medtem ko je cenejša stanovanjska oprema zavrla rast cen za 0,1 odstotne točke. Na drugi strani so največ k rasti cen (0,2 odstotne točke) prispevale 4,8 odstotka višje cene alkohola in tobaka. Po 0,1 odstotne točke pa so k rasti inflacije prispevali dražje zavarovalne in prevozne storitve ter dražji mleko, mlečni izdelki in jajca.
