Dve leti po tem, ko je velenjskemu poslovnežu Tomažu Ročniku prek postopka prisilne poravnave uspelo rešiti svoje koroško gradbeno podjetje Kograd Igem pred bankrotom, mu utegneta to družbo sedaj prevzeti Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in NLB.
Na zahtevo slabe banke in NLB je namreč sodišče začelo postopek prisilne poravnave in za upravitelja na predlog obeh upnic imenovalo Miho Mušiča. S tem sta za le nekaj dni prehiteli Ročnika, ki naj bi v zadnjih tednih sam med upniki iskal podporo za začetek postopka prisilne poravnave. A v vodstvu slabe banke očitno niso želeli tvegati. Če bi podprli predlog Ročnika, bi načrt finančnega prestrukturiranja pripravili v družbi Kograd Igem, upniki pa bi ga lahko nato le potrdili ali zavrnili, ne bi pa mogli vplivati na to, kakšne ukrepe za odpravo insolventnosti bi v družbi predlagali.
A ker je sedaj sodišče prisilno poravnavo začelo na zahtevo upnikov, sta NLB in DUTB dobili celo možnost, da sami zamenjata vodstvo Kograda Igma, obenem pa bosta imeli tudi večji nadzor nad samim postopkom. Načrta finančnega prestrukturiranja v DUTB za zdaj še niso predložili sodišču, za to pa imajo še pet mesecev časa. Po neuradnih informacijah naj bi bil eden od ključnih ukrepov dokapitalizacija Kograda Igma s pretvorbo dela posojil v kapital. S tem bi upniki prevzeli tudi lastniški nadzor, medtem ko naj bi jih na drugi strani Ročnik prepričeval, da bi bilo družbo mogoče rešiti že z novim odpisom dela terjatev.
V prvem postopku prisilne poravnave leta 2012 so upniki z navadnimi terjatvami pristali na odpis četrtine oziroma 2,5 milijona evrov terjatev do Kograda Igma. Toda to še zdaleč ni rešilo težav koroškega gradbinca. V prvem letu po potrjeni prisilni poravnavi so se prihodki družbe podvojili na 18,2 milijona evrov, vendar je družbo v začetku lanskega leta še vedno bremenilo za 7,4 milijona evrov finančnih in pet milijonov evrov poslovnih obveznosti. Po neuradnih informacijah naj bi imel Kograd Igem, ki zaposluje okoli 80 ljudi, trenutno celo negativen kapital. Polovico premoženja Kograda Igma predstavljajo posojila in terjatve do preostalih podjetij, ki jih obvladuje Ročnik. Od teh je namreč Kograd Igem v začetku lanskega leta terjal skoraj deset milijonov evrov, približno toliko, kot znašajo njegovi polletni prihodki. Prav to utegne biti tudi eden od razlogov, zakaj sta si DUTB in NLB želeli zagotoviti nadzor nad postopkom prisilne poravnave. Prek Kograda Igma bi namreč lahko reševali tudi svoja posojila preostalim Ročnikovim podjetjem.
Spomnimo, da je Ročnik sredi lanskega decembra na sodišče vložil predlog za začetek postopka prisilne poravnave v svoji osrednji nepremičninski družbi Toming-Consulting. V začetku tega tedna pa je sodišče začelo tudi postopek poenostavljene prisilne poravnave v družbi Fraktal-Consulting. Prek te družbe ima Ročnik v lasti desetino Term Topolšica, posredno pa tudi več stanovanj in garsonjer v ljubljanski soseski Pilon in novogoriško restavracijo Presta. A za potrditev teh dveh postopkov bo Ročnik sedaj le stežka zagotovil potrebne glasove upnikov, saj ne more več računati na Kograd Igem.
