Luksemburški predsednik vlade Xavier Bettel je danes zagotovil, da so bili davčni posli z največjimi mednarodnimi družbami zakoniti. »Želim poudarili, da so bili ti (davčni) posli skladni z mednarodnim pravom,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP poudaril Bettel.
Objava slabo luč meče na predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja, ki je bil pred Bettelom luksemburški premier 19 let, torej v času, ko je bilo sklenjenih mnogo poslov.
Na objavo se je odzvala tudi komisija. Kot je pojasnil Junckerjev tiskovni predstavnik Margaritis Schinas, je EU pod drobnogled vzela luksemburške davčne posle z mednarodnimi družbami in bo ukrepala, če bo to potrebno.
Morebitni popravljalni ukrepi
Oktobra je evropski varuh konkurence začel pregledovati, ali se luksembruški davčni posli z ameriškim spletnim trgovcem Amazonom in finančnim delom italijanskega proizvajalca avtomobilov Fiatom lahko štejejo kot nedovoljena državna pomoč.
»Če bo odločitev za Luksemburg negativna, bo moral ta sprejeti popravljalne ukrepe,« je za AFP dejal Schinas. Ob tem je dodal, da je zadeva zdaj v rokah nove komisarke za konkurenco Margrethe Vestager.
Izognili so se plačilu več milijard evrov davkov
Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev (ICIJ) s sedežem v Washingtonu je z objavo serije člankov iz najnovejše mednarodne novinarske preiskave o skrivnih davčnih dogovorih v Luksemburgu začel v sredo.
Nekatera podjetja so za skrivne posle prek podružnic v Luksemburgu plačale manj kot odstotek davščin, skupaj pa so preko te države največje svetovne korporacije prelile na stotine milijard evrov prometa in se izognile plačilu več milijard evrov davkov v državah, v katerih ustvarjajo dobičke.
Dokumenti podjetja Pricewaterhousecoopers, enega od štirih vodilnih računovodskih, revizijskih in svetovalnih podjetij, pa kažejo, kako so njihovi davčni svetovalci svetovali mednarodnim korporacijam pri sklepanju ugodnih davčnih dogovorov z vodjo luksemburške državne agencije, imenovane Societes 6, je razvidno iz objave na spletni strani ICIJ.
Magična pravljična dežela
Podjetja so Luksemburg izkoristila na različne načine. Tako npr. dokumenti razkrivajo, da je družba Fedex s sedežem v ameriškem Memphisu v Luksemburgu ustanovila dve podružnici in prek njiju dobičke iz svojih mehiških, francoskih in brazilskih enot prenesla na svojo podružnico v Hongkongu. Dobički so se v Luksemburg večinoma prelili kot neobdavčene dividende. Luksemburg je pristal na obdavčenje samo četrtine od enega odstotka Fedexovega zadržanega dobička, kar 99,75 odstotka dobička pa je ostalo neobdavčenega.
Čeprav so mednarodne korporacije na ta način plačale občutno nižje davke, gre za povsem legalno dejanje, v njem ni nič nepoštenega ali neetičnega. Ameriški strokovnjak za davke Stephen Shay Luksemburg označuje celo kot magično pravljično deželo.
Davčni sistem v Luksemburgu je konkurenčen. Če podjetja uspejo znižati svoje davčne obveznosti na manj kot odstotek, to ni problem davčnega sistema v eni državi, temveč dejstva, da davčni sistemi po državah niso poenoteni, poudarjajo strokovnjaki.
Za 28.000 stani dokumentov raziskovalo 80 novinarjev iz 26 držav
Več kot 28.000 strani dokumentov, ki jih je pridobil ICIJ v polletni raziskavi, je preiskovalo prek 80 novinarjev iz 26 držav. Dokumenti zajemajo obdobje med letoma 2002 in 2010, ko je luksemburško vlado vodil Jean-Claude Juncker, danes predsednik Evropske komisije. Komisija se medtem že več mesecev bojuje z Luksemburgom v preiskavi domnevnih kršitev evropske zakonodaje z ugodnimi davčnimi dogovori s podjetji Amazon in Fiat Finance.
Članke poleg The Guardiana objavljajo nemška Sueddeutsche Zeitung in NDR/WDR, kanadska Canadian Broadcasting Corporation, francoski Le Monde, japonski Asahi Šimbun, ameriški CNBC, danski Politiken, brazilski Folha de S. Paulo in mnogi drugi.
