Uprava Perutnine Ptuj pod vodstvom Romana Glaserja je v zadnjih dneh za zavarovanje skoraj sto milijonov evrov bančnih posojil zastavila domala vse premoženje ptujske družbe, skupaj z vsemi ključnimi hčerinskimi podjetji.
Še vedno pa so banke praktično brez nadzora nad poslovanjem ptujske skupine, saj Glaser še vedno ni podpisal pogodbe s pooblaščencem bank Tiborjem Šimonko, ki naj bi bedel nad prestrukturiranjem ptujske skupine. Glaser bi mu moral po neuradnih informacijah omogočiti tudi popoln dostop do pogodb in podrobnejših podatkov o poslovanju. Glaser zatrjuje, da so mu banke osnutek pogodbe poslale šele minuli teden, in dodaja, da bo po njegovih pričakovanjih Šimonka delo začel opravljati prihodnji teden.
Menedžerji ne dajo svojih delnic
Poleg imenovanja Šimonke in vpisa zastavnih pravic na hčerinskih družbah so banke v zameno za dolgoročni reprogram posojil zahtevale, da za dolgove Perutnine Ptuj jamči tudi Holding PMP, ki je v lasti vodilnih kadrov ptujske skupine. Toda delničarji Holdinga PMP na ta pogoj bank niso pristali. Zastavo njihovega 10-odstotnega deleža Perutnine Ptuj so namreč na nedavni skupščini zavrnili, čeprav jih je Glaser na skupščini opozoril, da bi to lahko privedlo celo do razveze dogovora o dolgoročnem reprogramu posojil. Za zastavo delnic so po neuradnih podatkih glasovali zgolj vsi štirje člani uprave Perutnine Ptuj in eden od manjših delničarjev Holdinga PMP, medtem ko so vsi preostali predlog zavrnili. Zastavi delnic je na skupščini še najbolj nasprotoval Dimče Stojčevski, nekdanji član uprave Perutnine Ptuj, ki je k zavrnitvi predloga pozival tudi preostale delničarje.
Glaser naj bi zdaj bankirje prepričeval, da je storil vse za potrditev predloga na skupščini, vendar za zdaj še ni mogoče napovedati, kako se bodo na zavrnitev menedžerjev odzvale banke. »Delničarji Holdinga PMP so fizične osebe, ki se odločajo samostojno, suvereno ter po lastni presoji,« pravi Glaser.
Od Perutnine do Južne Karoline in nazaj
V Perutnini Ptuj morajo, tako naši viri, do konca meseca bankam poslati tudi predlog za izvedbo dokapitalizacije. Koliko dodatnega kapitala bo morala zbrati Perutnina Ptuj, za zdaj še ni znano. Po neuradnih informacijah naj bi si v Perutnini Ptuj prizadevali za čim nižjo dokapitalizacijo, medtem ko bankirji pričakujejo, da bo višina dokapitalizacije zadoščala za pokritje izgub zaradi nekaterih zgrešenih poslov (vstop v lastništvo Merkurja, posojilo Infondu Holdingu in Centru Naložbam). Prav tako naj bi bankirji pričakovali, da bo dokapitalizacija pokrila tudi izgube zaradi posla z družbo Univit Stanislava Ražena, ki je pred dnevi končala v stečaju.
Perutnina Ptuj je že leta 2007 Univitu odobrila 5,5-milijonsko poroštvo za posojilo, ki ga je trgovec z žiti najel pri Probanki. To posojilo je po naših informacijah odigralo ključno vlogo pri delnem menedžerskem prevzemu izpred osmih let. To Glaser zanika in zatrjuje, da so poroštvo izdali Univitu, ker je bil ta njihov »dolgoletni dobavitelj strateških surovin za pripravo krmnih mešanic«.
Vendar pa Univit posojila Probanke po dostopnih podatkih ni uporabil za financiranje svoje osnovne dejavnosti. Vseh 5,5 milijona evrov je namreč nemudoma posodil naprej družbi STR.Inc iz Južne Karoline, ki je denar posodila naprej Holdingu PMP. Ta je s posojilom južnokarolinske družbe kupoval delnice Perutnine Ptuj, pri čemer pa mu posojila nikoli ni bilo treba vrniti. V STR.Inc so namreč dano posojilo pretvorili v nekaj več kot 20-odstotni delež Holdinga PMP, s katerim so kasneje tudi poplačali svoj dolg do Univita. Namesto denarja je tako Univit dobil le delnice Holdinga PMP, ki zdaj predstavljajo tudi dobršen del njegove stečajne mase.
Posel z Univitom bi morali sicer pregledati tudi revizorji družbe Deloitte Revizija, vendar ti svojega dela še niso začeli. Na sklepe majske skupščine, na kateri so delničarji z veliko večino potrdili imenovanje posebnega revizorja, je namreč Holding PMP napovedal izpodbojno tožbo in s tem revizorjem – vsaj začasno – onemogočil začetek dela.
