Potem ko je vodstvo Iskre od zaposlenih zahtevalo, da se odpovedo delu plač, je inšpektorat za delo nasprotno odločil, da mora spoštovati kolektivno pogodbo za dejavnost elektroindustrije. To pomeni, da ne sme posegati v osnovne plače. Toda očitno se predsednik uprave Iskre Dušan Šešok, ki je pred nedavnim izjavil, da tisti delavec, ki ne podpiše aneksa, za podjetje ni pravi, na odločitev inšpektorata požvižga.
Iz najnovejšega predloga, ki naj bi ga Šešok posredoval svetu delavcev Iskre, namreč ni razvidno, da bodo aneksi, s katerimi so se zaposleni v letošnjem letu odpovedali desetim odstotkom plače, odpravljeni. Namesto da bi Iskra po navodilih inšpektorata za delo odpravila anekse, Šešok po naših informacijah »zaradi korektnosti in izenačitve pogojev za vse delavce« poziva tiste zaposlene, ki aneksov niso podpisali, da naj jih podpišejo. Takšna »korektnost« bo med drugim botrovala višjemu dobičku Skupine Iskra, v kateri je Šešok skupaj s članom uprave Jožetom Godcem več kot 90-odstotni lastnik.
Glede na razmeroma nizke zagrožene globe ravnanje Iskrine uprave ni niti presenetljivo. Ko je sindikat SKEI prijavil Iskro inšpektoratu, je globa za nespoštovanje odločbe za pravno osebo znašala 4173 evrov za podjetje in 334 evrov za odgovorno osebo v podjetju. Tudi ob višjih globah po novem zakonu – od 4500 do 20.000 evrov za podjetje in od 350 do 2000 evrov za odgovorno osebo – se neupoštevanje odločbe inšpektorata za delo še vedno »splača«. Prihranek iz naslova plač s sklenjenimi aneksi je namreč nekajkrat višji od morebitne globe. Odločitve inšpektorata Šešok ni želel komentirati, »ker ne zadeva javnosti«, Godec pa je zatrdil, da z njo ni seznanjen.
V zniževanje plač je Skupina Iskra zaposlene prisilila že konec leta 2012, in sicer v višini od pet do dvajset odstotkov, odvisno od izpostave tovarne (Ljubljana, Kranj, Semič). V letošnjem letu so manever ponovili z aneksi za desetodstotno znižanje plač. Šele po potrditvi letnega poročila bodo v Iskri ugotavljali, ali obstajajo pogoji za izplačilo zadržanega dela plač. Tisti delavci, ki bodo merilom zadostili, lahko skupaj s štirimi odstotki obresti pričakujejo denar prihodnji mesec. Predsednik sindikalne podružnice Iskre Semič Matija Skale je napovedal, da bo izplačilo zadržanega dela plače zahteval za čisto vse zaposlene, drugih komentarjev pa še ni želel dajati. Iskra je z aneksi plače znižala le režijskim delavcem, medtem ko proizvodni delavci prejemajo minimalne plače, teh pa ni mogoče znižati.
Očitno pa bo Šešok naelektrene razmere v družbi vendarle poskušal umiriti. Po njegovih napovedih se uprava novih aneksov za zadržanje dela plač ne bo več posluževala. V primeru doseganja zastavljenih ciljev v letošnjem letu, ki predstavljajo 103 milijone evrov prihodkov od prodaje in 2,9 milijona evrov čistega dobička, naj bi zaposlene še dodatno stimulirali. Po uspešni sanaciji dolgov Skupine Iskra, kar naj bi se zgodilo leta 2016, naj bi vodstvo Iskre celo pripravilo model udeležbe zaposlenih pri dobičku. Naključje ali ne, zadnji obrok posojila podjetja Maos, prek katerega je 50 Iskrinih menedžerjev leta 2006 izpeljalo menedžerski prevzem družbe, zapade v plačilo ravno leta 2016. Tako kot vsi menedžerski prevzemi je bil tudi Iskrin financiran pretežno s posojili. Od 40 milijonov evrov so zaposleni in nekdanji zaposleni za nakup družbe zbrali vsega skupaj le štiri milijone evrov lastnih sredstev.
