V Semenarni Ljubljana so prvo leto po pravnomočno potrjeni prisilni poravnavi poslovali precej pod načrti. Zaradi slabih vremenskih razmer in opuščanja nedonosnih dejavnosti so prihodki za kar 25 odstotkov slabši od napovedi, zaradi bankrota ključnega hčerinskega podjetja na Hrvaškem pa je družba pridelala več kot pet milijonov evrov izgube.
Kljub temu se družba, ki jo od februarja letos vodi Aleš Šebeder, lastniško pa obvladuje Deželna banka Slovenije (DBS), počasi pobira. V prvem četrtletju letos je ustvarila okoli 9,85 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in s tem za las zgrešila zadane načrte. Po drugi strani je bil četrtletni dobiček najvišji v celotnem obdobju finančne sanacije. Znašal je 1,66 milijona evrov in je kar za 382.000 evrov presegel načrte uprave družbe. »To je predvsem posledica nižje nabavne vrednosti prodanega blaga in nižjih stroškov materiala proizvodnje,« je poudaril direktor finančnega sektorja v Semenarni Tomaž Oplotnik.
Toda ne gre mimo dejstva, da so jim v zadnjem letu dni praktično ugasnili pomembni distribucijski kanali. Zaradi stečaja Sjemenarne Zagreb, ki je še leta 2011 dosegla šest milijonov evrov prihodkov, je Semenarna izgubila več kot milijon evrov realizacije in štiri milijone evrov posojenih sredstev. Izvoz, s katerim so leta 2012 ustvarili več kot 2,5 milijona evrov prihodkov, pa je v zadnjem četrtletju lani upadel za 78 odstotkov. Veleprodaja, s katero Semenarna dosega tretjino prihodkov, je bila na 66-odstotni ravni. Njihov glavni prodajni kanal, maloprodajna veriga trgovin Kalia, je medtem utrpel 12-odstotni padec prometa.
Čeprav letos Semenarni rastejo tako prihodki kot dobiček, je skrb zbujajoča višina denarnega toka, saj je v prvem četrtletju letos znašala negativnih 233.000 evrov. Na to je vplivalo povečanje poslovnih terjatev distribucijskih kanalov veleprodaja in izvoz, ki so jih morali financirati s kratkoročnim posojilom. Vendarle se je od februarja lani, ko je prisilna poravnava postala pravnomočna, zmanjšala zadolženost za okoli štiri milijone evrov, na 24 milijonov evrov. Ob tem je bančna posojila reprogramirala do leta 2015. Spomnimo, da so se s prisilno poravnavo rešili 50 odstotkov dolgov do navadnih upnikov, 8,6-milijonsko obveznost pa morajo v skladu s potrjenim načrtom izpolniti leta 2017.
Družbo, ki je v zadnjih manj kot dveh letih zamenjala že štiri direktorje in predsednike uprav, pestijo tudi nekateri vprašljivi posli iz preteklosti. Na podlagi ugotovitev posebne revizije, ki je razkrila 13-milijonsko škodo, so vložili odškodninske tožbe proti nekdanjemu vodstvu z direktorjem Antonom Prašnikarjem na čelu. V kateri fazi so sodni postopki, nam včeraj ni uspelo preveriti. Še danes pa razburja »fiktivni« prenos delavcev v poslovalnicah Kalia in maloprodajne dejavnosti na zunanje podjetje Semfin.
Gre za dogodke iz leta 2010, ko je Semenarna izkoristila program za prezaposlovanje in v zameno za prezaposlitev 146 ljudi na Semfin prejela pol milijona evrov državnega denarja. Ta je nato končal v Semenarni skupaj z omenjenimi zaposlenimi. Z izjemo Silva Mesojedca, ki je zaradi izgube službe več tednov gladovno stavkal pred poslopjem vlade v Ljubljani. Včeraj je dosegel zaposlitev v Semfinu, ki pa ima blokirane račune, tako da bo morala sredstva za njegovo poplačilo zagotoviti Semenarna. Ali se bo to tudi zgodilo, nam včeraj v ljubljanski družbi niso odgovorili.
