Savdska Arabija, nekoč povsem samozadostna naftna velesila, namerava končno tujemu kapitalu odpreti svoje meje. Če so tujci od leta 2008 v Savdski Arabiji vlagali le posredno, bodo že v prvi polovici prihodnjega leta lahko začeli kupovati delnice na največji arabski borzi Tadawul. Tržna kapitalizacija vseh delnic, s katerimi se trguje na savdski borzi, presega 530 milijard dolarjev, s čimer je večja kot borze v Egiptu, Katarju in Združenih arabskih emiratih (ZAE) skupaj. Od Ljubljanske borze je denimo večja za približno 500 milijard dolarjev.
Najava savdskega regulatorja trga CMA, da bo delniški trg v letu 2015 odprt tujemu kapitalu, je nemudoma povzročila rast glavnega savdskega borznega indeksa Tadawul, ki je posegel po najvišji znamki v zadnjih šestih letih. V dveh dneh je zrasel za več kot štiri odstotke, v celotnem letošnjem letu pa je njegova rast skoraj 20-odstotna. Razburjenje med vlagatelji bo zagotovo še naprej dvigovalo cene savdskih delnic. Še posebno prihodnje leto, saj so mnogi zahodni vlagatelji že izkazali velik interes za kupovanje deležev v blue chip podjetjih iz Bližnjega vzhoda.
Pritok tujega kapitala bi lahko kralju Abdulahu pomagal pri zbiranju denarja za financiranje 130 milijard dolarjev vrednega gospodarskega programa, katerega cilj je omiliti odvisnost od energetskega sektorja, razviti preostale dele gospodarstva in zagotoviti Savdijcem delovna mesta. V preteklih letih je oblast »ustvarjala« delovna mesta za domačine predvsem z izganjanjem tujcev. Lani je moralo zaradi nepravilnosti z vizumi največjo arabsko državo zapustiti milijon tujih delavcev.
Savdska Arabija, ki skriva pod puščavskim peskom skoraj 270 milijard sodčkov zalog surove nafte, je sicer pod vodstvom 90-letnega kralja v zadnjih letih dosegla povprečno šestodstotno gospodarsko rast. Letos naj bi ustvarila 4,6-odstotno rast BDP, a kljub temu v nekaterih pogledih že zaostaja za okoliškimi državami. Razlog za to je tradicionalno zaprta ekonomija, kjer lahko tujci odprejo podjetja le ob imenovanju domačinov za direktorje in kjer ima še vedno veliko moč konservativna sunitska verska skupnost.
Načrt odprtja kapitalskega trga lahko torej razumemo tudi v smislu iskanja izgubljene politične moči, saj so v arabskem svetu prevzele primat države, ki so bolj odprte za tujce in njihov denar. Vse več odločitev v konfliktih ali o skupni politiki arabskih držav je sprejetih v državah, kot je Katar ali ZAE, ki z razvojem Dubaja premika meje gospodarske razvitosti v regiji. Sprejemne dvorane v Rijadu, glavnem mestu Savdske Arabije, ki so nekoč vsak teden gostile najpomembnejše arabske politike in veljake, pa medtem samevajo. Kralj Abdulah želi tako z odprtjem borze preprečiti počasen zaton mogočne države in jo spet postaviti na zemljevid najvplivnejših držav, kjer je nekoč že bila.