Cimosu, ki so ga banke upnice skupaj z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) pred dvema mesecema poslale v prisilno poravnavo, se čez manj kot mesec dni izteče rok za predložitev načrta finančnega prestrukturiranja. Če je že tako težko sprejemljivo, da se ključne odločitve o koprski družbi sprejemajo tik pred zdajci (odločitev o prisilni poravnavi so sprejeli dan pred iztekom roka), zdaj vse kaže, da načrt morda do začetka septembra sploh še ne bo nared. Ne le upnike, dobavitelje in kupce, načrt mora namreč prepričati tudi evropsko komisijo.
V Bruslju spremljajo Cimos zaradi državne dokapitalizacije v višini 35 milijonov evrov (država je Cimosu podelila poroštva za bančna posojila, ki so že bila unovčena), eno ključnih vprašanj, na katerega iščejo odgovor, pa je, ali bo Cimosu ob domnevi, da je bila državna pomoč dovoljena, s postopki prestrukturiranja res zagotovljeno dolgoročno preživetje družbe.
Bo evropska komisija dočakala sanacijski načrt?
Eden ključnih argumentov odhajajoče vlade, da pošljejo Cimos v prisilno poravnavo in se upniki ne dogovorijo za zunajsodno sanacijo družbe, kot so načrtovali sprva, je bilo tveganje, da bi pretvorba čez 100 milijonov terjatev bank v kapital družbe lahko štela kot nedovoljena državna pomoč. Večina bank, ki bi pri konverziji sodelovala, je namreč v neposredni ali posredni lasti države. Ker bi prisilna poravnava vplivala na vse upnike, bi se tovrstnim morebitnim očitkom ognili.
Komisija tehta pri presoji nedovoljene državne pomoči tudi tako imenovano oportunitetno izgubo, torej ali bi stečaj Cimosa državi povzročil večje stroške kot dokapitalizacija. Glede na velikost Cimosa, število zaposlenih in socialne posledice stečaja bi komisija po ocenah poznavalcev s pretvorbo obveznosti do državnih bank v kapital družbe lahko soglašala. Čeprav se o nadaljnji usodi Cimosa zadnjih nekaj mesecev pogajajo DUTB, banke, vodstvo družbe, upniki in dobavitelji, je glavni sogovornik evropski komisiji oziroma njenemu direktoratu za konkurenčnost, ki presoja državne pomoči, država oziroma ministrstvo za finance. Komisija čaka na pojasnila slovenske strani zdaj že kar nekaj časa, saj jim je po dostopnih podatkih rok za pojasnila nazadnje podaljšala do začetka letošnjega februarja. Slovenski organi so Bruslju takrat odgovorili na manj kot tretjino postavljenih vprašanj in dodali, da ostalih odgovorov ne morejo podati, ker »pogajanja o ključnih elementih načrta prestrukturiranja Cimosa še potekajo«. Pol leta kasneje očitno ni bistveno drugače, le da je Cimos medtem pristal v prisilni poravnavi.
Četudi bo načrt za Bruselj, ko ga bo ta enkrat dobil, sprejemljiv, lahko kljub temu nastane nov zaplet. Evropska komisija pri odobritvi državne pomoči pogosto ne odstopa od privatizacije, ravno nasprotno. Pogosto želi slišati zavezo državnih organov, da bo družba, deležna državne pomoči, v določenem roku naprodaj. Cimosa seveda ni na seznamu podjetij za privatizacijo, zato slovenski organi takšnih zavez v tem trenutku ne morejo dati, bo pa glavni lastnik Cimosa predvidoma postala DUTB, ki je k prodaji premoženja tako ali tako zavezana že po zakonu.
Možna tudi prodaja Cimosa po delih
Na DUTB, kjer je možno o aktualnih dogajanjih v Cimosu pridobiti le skopa pojasnila, po naših informacijah stremijo k čim hitrejši privatizaciji družbe. Kot so pojasnili, še niso lastniki Cimosa – to bodo lahko postali po uspešno zaključeni prisilni poravnavi –, zato je o morebitni privatizaciji družbe še prezgodaj govoriti. Med možnostmi, ki jih preučujejo na slabi banki, naj bi bila tudi odprodaja družbe po kosih. Toda pri tem se zastavlja vprašanje, kaj bi v družbi sploh lahko prodali po hitrem postopku. Poznavalec razmer, ki je želel ostati neimenovan, je dejal, da hitro prodajljivega premoženja kot zaključene proizvodne enote ni veliko na voljo. Med tovrstno premoženje se uvrščata dve ali tri livarne v BiH in Srbiji, znotraj proizvodnih obratov v Sloveniji in na Hrvaškem pa izdelujejo po več stvari hkrati, zato bi bili ti težko zanimivi le za enega vlagatelja. Da bi postali posamezni deli Cimosa prodajljivi, bi bile potrebne visoke naložbe, a za zdaj ima družba na voljo le omejena sredstva za financiranje proizvodnje.
Po naših informacijah do zdaj Cimosu likvidnih sredstev za nemoteno izpolnjevanje naročil niso priskrbele banke upnice, saj dogovor z njimi še ni sklenjen, temveč njegovi kupci. V družbi so pojasnili, da je »likvidnost v okviru pričakovanj, prav tako naročila«. Namesto v Ljubljani so se na rednem mesečnem sestanku s kupci predstavniki vodstva Cimosa, bank upnic in DUTB pred dnevi sestali v Münchnu. Do nedavnega so veljale ocene, da naj bi družba potrebovala od 60 do 100 milijonov evrov likvidnih sredstev, po novem pa naj bi bil ta znesek bistveno nižji.
Po tem, ko so v drugi polovici julija odstopili še trije od štirih članov nadzornega sveta Cimosa, lahko v kratkem pričakujemo, da bo nove nadzornike na podlagi predloga DUTB imenovalo sodišče. Kdo bo nadzoroval poslovanje družbe, še ni znano, po napovedih naših virov pa naj bi se v DUTB zavzemali za to, da bi bili med novimi nadzorniki tuji državljani.