Če bo podjetje Grep, ki je zgradilo športni kompleks v Stožicah, končalo v stečaju, bo skupna škoda za vse vpletene, skupaj z bankami in Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB), za nekaj deset milijonov evrov višja, kot če bi se nasedla gradnja trgovskega središča zaključila, objekt pa bi kasneje v transparentnih okoliščinah prodali. Zato se je novi direktor Grepa Oktavijan Aram odločil, da na okrožno sodišče v Ljubljani vloži predlog za začetek prisilne poravnave. »Prepričani smo, da bo od projekta mogoče iztržiti bistveno več, če bo živ,« je pojasnil Aram. S tem je obenem prekinil odločanje o zahtevi za stečaj, ki je bila pred tem vložena na sodišče. Zaradi sedmih milijonov evrov neporavnanih obveznosti jo je maja letos vložil stečajni upravitelj Primorja. Zdaj je sodišče ugodilo prošnji Grepa za 60-dnevni odlog o odločanju glede stečaja. Če bo soglašalo še s postopkom prisilne poravnave, ki največkrat predstavlja le nekakšen odlog pred neizbežnim stečajem, bo imel ta insolvenčni postopek po zakonu prednost. Po naših informacijah je Primorje k predlogu za stečaj Grepa spodbudilo obvestilo inšpektorjev, da naj poskrbijo za varnost na gradbišču ob trgovskem središču. Tam so bile namreč še vedno varovalne ograje z napisom Primorja. Tako kot vsi drugi podizvajalci se je pred časom tudi propadli ajdovski gradbinec odpovedal poplačilu terjatev in pristal na njihovo pretvorbo v posojilo.

Po naših informacijah so v Grepu najprej nameravali dolgove vrniti bankam, nato pa poplačati dobavitelje. Toda zgodilo se ni ne eno ne drugo. Zato je Primorje odstopilo od pogodbe in vložilo izvršilni predlog, ki mu je sodišče ugodilo. Grep je imel konec lanskega leta za astronomskih 185 milijonov evrov dolgov, od tega skoraj 140 milijonov evrov do bank. Največji upnik je slaba banka, na katero sta NLB in NKBM prenesli za okoli 60 milijonov evrov terjatev. Po naših informacijah potencialni vlagatelji iz Slovenije in tujine obiskujejo banke upnice in DUTB, kjer povprašujejo o pogojih odkupa terjatev. Na vprašanje, ali se dogovarjajo o prodaji terjatev do Grepa, na DUTB niso odgovorili. Pojasnili pa so, da skupaj s preostalimi finančnimi upniki skušajo najti rešitev za poplačilo prenesene terjatve do Grepa. Pri tem ocenjujejo, da bi bilo projekt mogoče nadaljevati le v primeru, če bi ga prevzel novi investitor.

V nasprotnem primeru je najverjetnejši scenarij stečaj in prodaja objekta v stečajnem postopku, so dodali na slabi banki. Za njegovo dokončanje bi bilo treba po ocenah Arama v projekt vložiti še okoli 40 milijonov evrov. Če bo podjetje Grep propadlo, bosta v stečaju končala tudi oba njegova lastnika, Energoplan in Gradis Skupina G. Njuni upniki so sicer že pred časom potrdili predlagano prisilno poravnavo, vendar pa sta družbi Grepu jamčili pri najemu posojil. Tako Energoplan kot Gradis Skupina G obvladujeta vsak po 37,5-odstotni lastniški delež Grepa.

Če bi Grep končal v stečaju, bi tudi njegovi upniki ostali brez pomembnega dela terjatev. Čeprav bi se najprej prodajalo po ocenjeni vrednosti, ki bi jo določili sodni cenilci, so prve javne dražbe pri podobnih propadlih družbah zgolj redko uspešne. Ker bi sledile nove dražbe in zniževanje izklicne cene, se lahko premoženje Grepa ne nazadnje unovči tudi po manj kot polovični vrednosti.

Ob tem je najpomembnejše vprašanje, kdo bo postal lastnik ogromnega trgovskega središča v ljubljanskih Stožicah. Eden od najbolj verjetnih odgovorov je finančni sklad iz tujine. Naložbe v trgovska središča po svetu so namreč zanje stabilne in zadosti donosne. Spomnimo, da sta bila do lanskega leta 25-odstotna lastnika Grepa avstrijska finančna sklada Supernova in MKT. Po tem pa je kontrolni delež po več zaporednih transakcijah končal v rokah mariborskega taksista Daniela Robnika oziroma njegovega podjetja Vehero. Če bi Grep končal v stečaju, ne bi bilo nobeno presenečenje, če bi Supernova in MKT oziroma z njima povezani skladi iz njegove stečajne mase za »drobiž« odkupila nedokončani trgovski objekt.