Evropska prehrambna industrija je za leto dni ostala brez svojega drugega najpomembnejšega izvoznega trga. Ruski premier Dmitrij Medvedjev je namreč včeraj za leto dni prepovedal uvoz govedine, svinjine, perutnine, sadja, zelenjave, rib, sira, mleka in mlečnih izdelkov iz EU, ZDA, Avstralije in Norveške.
Rusija se je v preteklosti že večkrat zatekla k embargu na izdelke z Zahoda, vendar je doslej to vsakokrat vsaj uradno upravičevala z različnimi »varnostnimi razlogi«. A Medvedjev včeraj ni skrival, da gre tokrat za povračilni ukrep zoper EU in ZDA, ki sta Rusiji minuli mesec zaprli dostop do mednarodnih finančnih trgov in zamrznili večmilijardno premoženje več ruskih podjetij in oligarhov.
Hud udarec Nemcem
Embargo bodo daleč najbolj občutile nemške prehrambne skupine, za katere je Rusija eden ključnih izvoznih trgov. Nemška podjetja namreč v Rusijo izvozijo za 1,35 milijarde evrov prehrambnih izdelkov na leto, kar je primerljivo skupnim letnim prihodkom Perutnine Ptuj, Pivovarne Laško, Droge Kolinske, Ljubljanskih mlekarn, Žita, Celjskih mesnin, Jate Emone, Mlinotesta, Panvite in Krasa. EU v Rusijo izvozi za okoli 11,8 milijarde evrov hrane in prehrambnih izdelkov na leto, k čemur pa slovenska prehrambna industrija prispeva le nekaj milijonov evrov.
Daleč najboljši položaj v Rusiji si je doslej uspelo izboriti Drogi Kolinski, ki v največji državi na svetu prodaja zlasti Argeto, Donat Mg ter Bebi, vodilno blagovno znamko otroške prehrane na ruskem trgu. »V tem trenutku je še vedno težko govoriti o konkretnih posledicah zaostrovanja diplomatskih in trgovinskih odnosov med Evropsko unijo in Rusijo, čeprav je jasno, da te ne bodo nepomembne,« so za zdaj previdni v Atlantic Grupi (lastnica Droge Kolinske), čeprav ruski protiukrepi ne zajemajo izdelkov, ki jih izvažajo na ta trg. Neposrednega vpliva na slovensko industrijo sadja in zelenjave direktor uspešnega proizvajalca sadja Evrosad Boštjan Kozole ne pričakuje. »Pred leti smo iz Slovenije v Rusijo izvozili dosti jabolk, v zadnjih letih pa zelo malo, predvsem zaradi povečane pridelave na Poljskem in posledično njihovega večjega izvoza, ki mu je zaradi bližine in nižjih cen nemogoče konkurirati,« pojasnjuje.
Slovenci v Rusijo prek Balkana?
»Perutnina Ptuj izvaža v Rusijo nekaj manjših količin mesa in za zdaj še ni zaznala sprememb v tržnih tokovih. Je pa res, da bo sprejeti embargo bolj kot na obstoječe sodelovanje z Rusijo lahko vplival na naše nadaljnje načrte poslovanja s to državo, kjer smo v zaključnih razgovorih za nekatere večje izvozne posle,« nam je povedal predsednik uprave Perutnine Ptuj Roman Glaser, a ob tem opozoril, da nekatere njihove proizvodnje v prepoved niso zajete. »To pomeni, da je potencial realizacije poslov na primer iz Bosne in Hercegovine ali iz Srbije, ki ji je Rusija tradicionalno naklonjena, še vedno aktualen,« je še optimističen Glaser.
Svoje proizvodnje imata v Srbiji med drugim tudi Kras in Pivka, medtem ko Droga Kolinska znamko Argeta proizvaja tako v Izoli kot v Sarajevu. Prav pri piščančjem mesu bo zaradi embarga Rusija nujno potrebovala nadomestne dobavitelje, ki jih že pospešeno išče v Braziliji. ZDA namreč v Rusijo izvozijo za milijardo evrov prehrambnih izdelkov na leto, od česar okoli 250 milijonov evrov predstavlja samo piščančje meso. Na drugi strani je prašičerejcem Rusija že od začetka leta zaprta. »V Rusijo že zdaj ne izvažamo, saj so januarja zaradi odkritja prašičje kuge v Litvi omejili uvoz svinjskega mesa in izdelkov iz celotne EU,« pojasnjuje predsednik uprave Panvite Peter Polanič.
Konkurenca v EU se bo okrepila
Bistveno bolj kot sam embargo na izvoz hrane v Rusijo utegne slovenska prehrambna industrija občutiti posledice pri izvozu hrane na evropski trg. »Večja evropska podjetja, ki se jim bodo zaprla vrata do Rusije, bodo morala najti kupca za te presežne količine, zaradi česar ni mogoče izključiti, da bomo priča pritisku na cene,« ocenjuje Polanič. Z njim se strinja tudi direktor Kmetijske zadruge Trebnje Ludvik Jerman, ki se boji zlasti posledic na italijanskem prehrambnem trgu, ki je za domačo mlekarsko in mesarsko industrijo eden najpomembnejših. »Pričakujem, da bodo zlasti nemški proizvajalci svoj izvoz sedaj poskušali preusmeriti v Italijo, kar bi zagotovo vplivalo tudi na znižanje odkupnih cen našim pridelovalcem,« pravi Jerman. Sadjarji pa so se, kot pojasnjuje Kozole, že povezali in iščejo rešitve iz nastale situacije. »Freshfel in CopaCogeca (evropski združenji sadjarjev) sta že v stiku z evropsko komisijo. Zagotovo bo eden od predlogov, da komisija zagotovi dodatna sredstva za promocijo in s tem večjo porabo v EU, drugi pa povečane aktivnosti na novih trgih,« pravi.