»Rusija je pomembna gospodarska partnerica za Slovenijo. Nekateri gospodarstveniki so opozorili, da bi lahko imel sprejem gospodarskih sankcij s strani EU zelo hude posledice tudi za slovensko gospodarstvo,« je vsebino pogovorov v izjavi za medije povzel minister Erjavec, ki opravlja tekoče posle. Pričakuje, da bodo krizo v Ukrajini reševali s političnim dialogom in da ne bo treba zaostrovati ukrepov. »Zaenkrat ne kaže, da bi EU sprejela kakšne drastične ukrepe,« je dejal.
Morebitne sankcije bi predstavljale velik problem
Morebitna zaostritev sankcij, s čimer Bruselj zaradi krize v Ukrajini grozi Moskvi, bi po Erjavčevem mnenju sicer predstavljala velik problem. »To pomeni, da slovenski gospodarstveniki ne bi mogli več sklepati poslov in gospodarsko sodelovati z Rusijo. To bi imelo zelo hude posledice za slovensko gospodarstvo. Blagovne menjave (z Rusijo) je za dve milijardi dolarjev na leto. To bi pomenilo približno takšen znesek izpada v naslednjih letih,« je opozoril minister.
Da imata Slovenija in Rusija poleg gospodarskih tudi dobre politične odnose, po njegovem mnenju dokazuje obisk ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, ki je predviden 8. julija v Mariboru. Poleg političnih vprašanj, zlasti ukrajinske krize, se bosta dotaknila tudi gospodarskih vprašanj, pri čemer se ne bosta mogla izogniti projektu gradnje plinovoda Južni tok v Sloveniji.
»Veste, da je Evropska komisija zaenkrat suspendirala projekt Južni tok, vendar gre za začasno odločitev, ker tako in tako pričakujemo oblikovanje nove komisije,« je dejal minister. Glede slovenskega dela projekta je sicer optimističen. »Še enkrat naj zelo jasno povem, da mi je bilo na pogovorih, ki sem jih imel konec maja v Moskvi, s strani vseh ruskih sogovornikov rečeno, da projekt Južni tok v Sloveniji ni ogrožen - ne glede na podpis memoranduma na Dunaju,« je dejal.
Če so lahko umestili Severni tok, kako ne bi mogli še Južnega?
Južni tok v Sloveniji tako ostaja realen projekt, res pa je, tako Erjavec, da ga bo treba uskladiti z zakonodajo EU. Optimističen je tudi prvi mož Rika Janez Škrabec. »Če so znali v evropsko zakonodajo umestiti plinovod Severni tok, ne vem, zakaj ne bi znali tudi Južnega toka,« je dejal v izjavi za medije.
V luči rusko-ukrajinske krize je spomnil, da so si slovenska podjetja opomogla tudi leta 1998, ko je Rusija padla v hudo finančno krizo, saj so bistveno bolj fleksibilno in smelo pristopala k sodelovanju. »Mislim, da lahko dobra klima, ki jo naša politika vzpostavlja v odnosu do Rusije, okrepi naše sodelovanje na ruskem trgu,« je dejal. Zadovoljen je, da Iskratel povečuje sodelovanje z Rusijo in Ukrajino, pozitiven trend pa si letos obeta tudi Riko.
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič je v izjavi za STA povedal, da je blagovna menjava z Rusijo v prvih treh mesecih letos na letni ravni upadla za sedem odstotkov, z Ukrajino pa še precej več. Veseli ga sicer, da gre pri tem po mnenju gospodarstvenikov za bolj kratkoročna gibanja.
Veliko naročil in dobre veze
»Imajo polno naročil, dobre vezi, torej izkušnje in mrežo, zato pravijo, da ni še nobenega razloga za paniko. Želijo pa si seveda, da bi dobili od naše vlade bolj stabilno podporo, ko gre za sklepanje poslov in uveljavljanje plačil. Nekateri imajo namreč težave pri plačilih,« je pojasnil Hribar Milič. Veliko ukrajinskih podjetij je namreč brez denarja, delno tudi zaradi zadnjega konflikta.
Direktor Slovenskega avtomobilskega grozda (ACS) Dušan Bušen pa je za STA povedal, da podjetja iz grozda posebnih težav zaradi rusko-ukrajinskega spora ne beležijo. »Tudi glede novih projektov sodelovanje poteka normalno,« je povedal. Pomemben pospešek k temu je dal tudi dan slovenskih dobaviteljev v ruskem proizvajalcu avtomobilov Avtovaz, ki je potekal konec aprila.
Dodatna finančna sredstva za gospodarsko diplomacijo
Z Avtovazom so po omenjenem dogodku že imeli dodatne sestanke in spremljajo perspektivne projekte, ki bodo odprli nove poslovne priložnosti za slovenska podjetja. »Dejstvo je, da je trg zahteven in da prodaja na ruskem trgu beleži manjši padec, a trenutna statistika prodaje naših podjetij tega ne odraža,« je optimistično sklenil Bušen.
Erjavec se je dotaknil tudi vprašanja učinkovitosti slovenske gospodarske diplomacije. Meni, da so v času njegovega vodenja zunanjega ministrstva delali dobro. »To kažejo tudi nekateri rezultati. Ko sem postal minister, je bilo blagovne menjave z Rusijo za 1,3 milijarde dolarjev, danes je ta blagovna menjava že pri dveh milijardah dolarjev,« je dejal.
Ob tem je opozoril, da bo treba zagotoviti dodatna finančna sredstva, če želimo imeti učinkovito gospodarsko diplomacijo. »Če bom sodeloval pri oblikovanju nove vlade, bo eden od mojih pogojev v koalicijski pogodbi tudi to, da se zagotovi dodatna sredstva v višini najmanj pet milijonov evrov za razširitev konzularne mreže in (dodatne) ekonomske svetovalce,« je dejal.