Zaradi spornih dokapitalizacij Probanke bosta danes na zatožno klop mariborskega okrožnega sodišča sedli nekdanja predsednica in članica uprave mariborske banke Romana Pajenk ter Milana Lah. Vsega pol leta po tem, ko so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada končali preiskavo, je namreč za danes že razpisan predobravnavni narok, na katerem se bosta Pajenkova in Lahova predvidoma izrekli o svoji krivdi. Tožilstvo jima očita zlorabo položaja pri izvedbi dokapitalizacij Probanke v letih 2010 in 2011, zaradi česar jima grozi do leto dni zapora.

»Obtožbeni očitek se nanaša na nepravilnosti pri zagotavljanju kapitalske ustreznosti Probanke. Z očitanimi dejanji naj bi si pridobili nepremoženjsko korist, zato se premoženjska škoda med predkazenskim postopkom ni preiskovala,« so nam povedali na specializiranem državnem tožilstvu. Po neuradnih informacijah naj bi bila sporna predvsem 9-milijonska dokapitalizacija iz septembra 2011. Več vlagateljem, ki so sodelovali pri tej dokapitalizaciji, naj bi Probanka pred tem odobrila posojila. S tem je kar sama poskrbela za zvišanje svoje kapitalske ustreznosti, kar pa je v nasprotju z zakonom o bančništvu. Kot smo razkrili, je dokapitalizacijo že tedaj zahtevala Banka Slovenije, vendar jim je v Probanki dodaten kapital uspelo zbrati šele po več podaljšanjih roka.

Skupno je banko dokapitaliziralo okoli 25 podjetij in fizičnih oseb, izstopali pa so zlasti posamezniki, ki jim je mariborska banka v preteklosti pomagala izvesti menedžerske prevzeme ali pa je bila ena od njihovih večjih financerk. Med drugimi so banko dokapitalizirali kranjski podjetnik Srečko Šamperl oziroma njegova družba Bauimex, Litostroj Ravne, Impol 2000, Monter Dravograd, družba H&R (lastnica Hidrie), ruški Mega-Metal Mustafe Osmanovića, nekdanji večinski lastnik propadlega Preventa Globala Janko Zakeršnik, prvi mož velenjske Ere Gvido Omladič, Kristina Kobal, ki je Gorenjski tisk vodila v času, ko je bila Probanka pomembna lastnica družbe, ter večinski lastnik turističnega podjetja Palma Matej Knaus. Podoben manever naj bi Pajenkova in Lahova preizkusili že leta 2010, ko sta kapitalsko ustreznost banke zviševali z izdajo podrejenih obveznic. A tudi v tem primeru naj bi šlo zgolj za fiktivne dokapitalizacije, saj naj bi več kupcem obveznic sredstva zagotovila prav Probanka.

Zaradi spornih dokapitalizacij je bivšo upravo Probanke kazensko ovadila Banka Slovenije, izredna uprava mariborske banke pa je proti svojim predhodnikom vložila tudi več odškodninskih tožb. Zaradi domnevno spornih poslov z delnicami NLB in 5,5-milijonskega oškodovanja banke je mariborsko okrožno tožilstvo na sodišče že vložilo tudi zahtevo za preiskavo, kriminalisti pa še vedno preiskujejo tudi lastninjenje Probanke prek družb Profectus in Medaljon.