Ključni adut obrambe Igorja Bavčarja in Boška Šrota, ki ju je sodišče prve stopnje zaradi poslov s 7,3-odstotnim paketom delnic Istrabenza lani obsodilo na sedem oziroma pet let in deset mesecev zapora, v postopku pred višjim sodiščem je očitno Robert Šega, nekdanji ključni Šrotov svetovalec pri lastninjenju Pivovarne Laško, zdaj pa svetovalec prvega moža Laškega Dušana Zorka.
Šrotov odvetnik Blaž Kovačič Mlinar je namreč na včerajšnji javni obravnavi pritožb na prvostopenjsko obsodbo senatu višjega sodišča predlagal izvedbo nekaterih dodatnih zaslišanj, med drugim tudi Šege. »Jasno je, da Šega o tem poslu ve veliko več, kot se je spomnil na zaslišanju na sodišču prve stopnje,« je dejal Kovačič Mlinar. Pri tem se je skliceval na zapis iz nedavno izdane knjige Dušana Mohorka, nekdanjega nadzornika Mercatorja in Večera. Ta je v njej omenjal, da se je v povezavi s poslom z delnicami Istrabenza, ki je predmet obsodbe, pri njem zglasila oseba, ki je vse to vodila, in da to ni bil Boško Šrot. »Iz pričanja Andrijane Starina Kosem (nekdanje Šrotove najtesnejše sodelavke v Laškem, op. p.) je zelo verjeten sklep, da je bila ta oseba Robert Šega,« je poudaril Kovačič Mlinar.
Osnovna teza Šrotove obrambe je, da je vse operativne niti pri prodaji delnic Istrabenza, ki so septembra 2007 iz rok Pivovarne Laško prek serije verižnih poslov in podražitev romale v roke lastnikov koprskega holdinga iz Bavčarjevega kroga, na strani Laškega vodil Šega. S tem želi »pobiti« tezo tožilstva (pritrdilo ji je sodišče prve stopnje), da je Šrot namenoma pod ceno, ki bi jo lahko dosegel na trgu, prodal delnice, za katere je vedel, da se bodo v nadaljnjih poslih krepko podražile, in na tak način zlorabil svoj položaj.
»Pogodbe o prodaji, ki sem jo podpisal, sploh nisem pogledal, saj sem verjel, da je tako, kot smo se zmenili,« je tudi včeraj dejal Šrot. Že na prvostopenjskem sojenju je poudarjal, da mu je prodajo delnic Istrabenza priporočil Šega, ki pa je to takrat zanikal. »Tudi (prvega, op. p.) kupca teh delnic je našel Šega, saj je v posel vključil Sportino. Menil je, da je to s stališča javnosti pametneje, kot če bi delnice prodali neki neznani družbi z omejeno odgovornostjo (Microtrustu, ki je pozneje dobiček od prodaje izplačal Bavčarju, op. p.), kot je bilo prvotno dogovorjeno,« je dejal Šrot. Slednjega je sicer njegov zagovornik včeraj poskušal prikazati kot direktorja, ki se je ukvarjal s prodajo piva, zato o prodajah delnic ni mogel vedeti veliko. In to čeprav je bil prav Šrot še v času pivovarske vojne ključni strateg kopičenja delnic Uniona za Laško, pozneje pa je ogromno časa posvečal lastninjenju pivovarne.
V vsakem primeru gre Šrotova obramba s tem manevrom na roke tudi Bavčarju. Če ji bo namreč uspelo dokazati, da Šrot ni zlorabil položaja, bo s tem avtomatično rešen tudi Bavčar. Denar od prodaje delnic, ki naj bi ga po sodbi sodišča prve stopnje opral Bavčar, namreč ne bi več izhajal iz Šrotovega kaznivega dejanja. Hkrati bi pri Bavčarju padla še obsodba zaradi napeljevanja Šrota k zlorabi položaja. Tudi Bavčarjev zagovornik Marko Bošnjak je v nagovoru večkrat omenjal Šego. »V obrazložitvi sodbe prve stopnje ni pojasnjeno, kako je Bavčar pripravil Šrota do zlorabe položaja. Sodišče to gradi na izpovedbi Šege, ki pa je le domneval, da naj bi se Bavčar in Šrot pogovarjala tudi o tem,« je dejal Bošnjak.
Oba zagovornika sta včeraj zahtevala novo zaslišanje izvedenca finančne stroke. Bošnjak želi še »razčiščenje vprašanja sodelovanja Dursa in policije« v (pred)kazenskem postopku. »V davčnem postopku je namreč Šrot dal izjavo, ki je bila nato uporabljena v kazenskem postopku,« je poudaril Bošnjak. Hkrati je senatu višjega sodišča »dal pobudo, naj preizkusi veljavnost« dokazov, ki izhajajo iz analize telekomunikacijskega prometa med Bavčarjem in Šrotom. »Te je sodišče leta 2009 pridobilo za nazaj, čeprav se po odločitvi sodišča EU iz letošnjega aprila ti podatki ne smejo hraniti,« je zahtevo utemeljil Bošnjak. Prav omenjena analiza naj bi bila edini oprijemljivi dokaz komunikacije med Šrotom in Bavčarjem od julija 2007 naprej.
Višje sodišče bo odločitev o tem, ali bo sodbo prve stopnje potrdilo, zavrnilo ali pa zadevo vrnilo v ponovno obravnavo, sporočilo pisno.
