Medtem ko bo usoda privatizacije Nove KBM predvidoma znana do konca januarja, se nad njeno upravo, ki jo vodi Aleš Hauc, zgrinjajo oblaki težav. Iz banke odhajajo ključni kadri, zatika pa se tudi pri reševanju KBM banke (nekdanje Credy banke) v Srbiji.
Banka, ki jo je država konec leta 2013 dokapitalizirala z 870 milijoni evrov, doživlja razpad sistema, nas je v zadnjih tednih opozorilo več virov blizu NKBM. Že okoli mesec dni je iz banke odsoten Hauc, ki v službo večji del decembra po dostopnih podatkih ni hodil ali zaradi bolniške odsotnosti ali zaradi dopusta. Hauca sta uradno nadomeščala člana uprave Robert Senica in Sabina Župec Kranjc, ki sta v vrh banke prišla šele avgusta oziroma novembra lani. Toda vse več vzvodov dejanskega odločanja naj bi v rokah držal Mitja Leskovar, vodje Centra za upravljanje Skupine NKBM. Tega je v banko pripeljal Hauc, skupaj z vodjem sektorja korporativne varnosti Primožem Britovškom, sicer svakom viceguvernerke Banke Slovenije Mejre Festić, pa velja za njegov najzvestejši kader.
Od Kanglerja k Haucu
V povezavi z Leskovarjem smo na NKBM že septembra naslovili več vprašanj. Zanimalo nas je, kakšna je njegova izobrazba in na podlagi katerih referenc je dobil službo v NKBM. Odgovora nismo prejeli. Jasno je le, da je Leskovarju v relativno kratkem času uspel silovit vzpon v vodilne strukture druge največje državne banke. Pred tem je bil zaposlen na Mestni občini Maribor. Tja je prišel kot pomembni član lokalne SLS, ki je sodeloval tudi v predvolilni kampanji nekdanjega župana Franca Kanglerja. Še jeseni je Hauc želel Leskovarja imenovati tudi na svoj položaj v upravnem odboru srbske KBM banke, od koder je prvi mož NKBM odšel po tem, ko mu ni več prinašal sejnin. A po nekaterih informacijah naj bi Leskovarju rdečo luč prižgali pri Narodni banki Srbije – domnevno prav zaradi pomanjkanja izkušenj v bančništvu. V NBKM, kjer so na Haučev položaj namesto Leskovarja predlagali Cvetko Žirovnik, zastopnico hrvaškega podjetja Zadar projekt, ki je v solastništvu banke, so nam pojasnila »zaradi odsotnosti« obljubili za ponedeljek.
Posledično naj bi se v NKBM precej zmanjšala moč dolgoletnega tajnika Mihe Šlambergerja. Ta je vrsto let veljal za zvezo med upravo in nižjimi nivoji odločanja v mariborski banki, Hauc pa ga je na položaju »podedoval« še iz časov, ko je upravo vodil Matjaž Kovačič. Banko naj bi na več ravneh pretresala kriza odločanja. To se vsaj posredno odraža tudi v njenem poslovanju. Konec septembra je imela NKBM le še za 1,7 milijarde evrov posojil nebančnim strankam. To je 129 milijonov evrov manj kot ob začetku leta, v bilancah banke pa še vedno raste tudi delež slabih posojil.
Hkrati je NKBM samo v zadnjih mesecih že zapustilo – ali pa bo to še storilo – več ključnih kadrov. Med njimi tudi izvršilni direktor za področje upravljanja tveganj, računovodstvo in kontroling Peter Kupljen, pooblaščenec uprave Anton Guzej, ki je pred tem vodil področje poslovanja z gospodarstvom, zdaj pa naj bi iz banke odšel, nekdanji direktor družbe KBM Fineko Andrej Šporin... Že novembra je upravo banke – uradno iz »osebnih razlogov« – zapustil Igor Žibrik. Tudi zdaj že nekdanja članica uprave Poštne banke Maribor (PBS) Elica Vogrinc naj bi s položaja odšla zaradi Hauca. Ocenila naj bi, da pri očitkih, povezanih z izpostavljenostjo banke do celjskega Nivoja, ki je v lasti njenega brata Danila Seniča, ne uživa Haučeve podpore.
Nova rdeča luč Bruslja NKBM v Srbiji?
Nova, zdaj že kronična težava NKBM je tudi reševanje naložbe v srbsko KBM banko. Ta je že skoraj leto dni kapitalsko neustrezna. Potem ko je evropska komisija že pred časom zavrnila predlog za desetmilijonsko dokapitalizacijo banke, naj bi zdaj močno oklevala tudi pri potrditvi načrta o pretvorbi za pet milijonov evrov podrejenih posojil v kapital. »Še vedno smo v postopku dogovarjanja ustreznega načina izboljšanja kapitalske ustreznosti z regulatorjem in evropsko komisijo. Pri obliki in načinih dokapitalizacije odvisnih družb smo omejeni z zavezami do evropske komisije,« so nam novembra sporočili iz NKBM.
Pri razpletu dogajanja okrog KBM banke, v katero je mariborska banka skupno vložila že okrog trideset milijonov evrov, je tako možnih več scenarijev. Od tega, da bo pretvorbo podrejenega dolga v kapital v imenu stabilnosti finančnega sistema avtomatično omogočil nov zakon o bančništvu, ki naj bi v Srbiji začel veljati v prihodnjih mesecih, do imenovanja prisilne uprave. V vsakem primeru bo negotovost, povezana z usodo srbske banke, vplivala tudi na postopek prodaje NKBM. Poročali smo že, da so KBM banko pod drobnogled že novembra vzele tudi revizorske ekipe madžarske banke OTP, ki je skupaj z ameriškim finančnim skladom Apollo ostala v igri za nakup NKBM. Oba kandidata morata zavezujoče ponudbe za nakup banke Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) poslati do konca januarja.
