Kršenje vladnih priporočil o stroških dela, financiranje vinjet in dopustov v zdraviliščih zaposlenim, preplačila Imosu pri gradnji kontrolnega centra zračnega prometa... To so po naših informacijah za zdaj ključne ugotovitve računskega sodišča, ki je februarja lani vzelo pod drobnogled javno podjetje Kontrola zračnega prometa (KZPS). To od leta 2008 vodi Franc Željko Županič.

Državni revizorji naj bi med revizijo, ki bo končana predvidoma jeseni, ugotovili več nepravilnosti pri poslovanju KZPS. Ta se financira s prihodki iz naslova pristojbin na zračnih poteh in terminalnih pristojbin, podjetje pa naj bi jih po oceni državnih revizorjev porabljajo neučinkovito. V KZPS naj bi tako več let, med letoma 2010 in 2012, serijsko kršili priporočila vlade o obvladovanju stroškov dela. Stroški dela so bili tako v tem obdobju za okoli 3,5 milijona evrov višji od priporočil, letno pa so rasli v povprečju za pet odstotkov.

Plačane vinjete, dopusti in dodatki

Za temi številkami se skriva vrsta domnevno spornih ravnanj. Županič je med letoma 2010 in 2012 neupravičeno odobril izplačilo za okoli 2,5 milijona evrov stroškov dela. Večino tega zneska (okoli 1,4 milijona evrov) naj bi odnesli povišana izhodiščna plača zaposlenih in spremenjena sistematizacija delovnih mest. Dodaten milijon evrov naj bi družbo, ki je monopolist, saj izvaja gospodarsko javno službo, stala izplačila za delovno uspešnost. Še skoraj 30.000 evrov je KZPS plačala za dodatke za poslovno uspešnost. Ta je – kot v letnih poročilih priznavajo v KZPS – v celoti odvisna od količine letalskega prometa v Sloveniji.

Da se okoli 215 zaposlenim v KZPS res ne godi slabo, dokazuje tudi podatek, da jim je Županič med letoma 2010 in 2012 plačal tudi nakup vinjet za uporabo avtocest. Zanje je KZPS v tem obdobju porabila skoraj 60.000 evrov, pri čemer so nekateri zaposleni dobili povračilo stroškov za dve vinjeti. Še 136.000 evrov je KZPS odštela za pakete rekreacijskih dopustov v treh slovenskih zdraviliščih, ki so jih koristili zaposleni. To bi lahko storila le v obsegu in pogojih, ki bi jih predpisalo resorno ministrstvo (prej za promet, zdaj za infrastrukturo in prostor), a to tega ni storilo.

Računsko sodišče se je lotilo tudi gradnje centra za vodenje in kontrolo zračnega prometa. Tega je maja 2009 na ponovljenem razpisu, ki je sledil prvemu, razveljavljenem ob izbruhu afere Čista lopata, dobil Imos. Po naših informacijah ta po mnenju računskega sodišča sploh ne bi smel dobiti skoraj deset milijonov evrov vrednega posla. Na razpisu je namreč oddal nepravilno in nepopolno ponudbo, zato bi jo KZPS morala izločiti. A tega v podjetju niso storili. Ravno nasprotno, Imos so v začetku maja 2009, le nekaj dni pred končno odločitvijo o izbiri izvajalca del, pozvali k odpravi formalnih pomanjkljivosti v ponudbi. S tem naj bi v KZPS kršili zakonodajo o javnem naročanju.

Imosu plačali četrtino več od razpisne cene

Tudi sicer v poslu med KZPS in Imosom, ki je zadnje mesece v velikih finančnih težavah, ne manjka domnevnih nepravilnosti, Prvotna vrednost Imosove ponudbe je znašala 8,2 milijona evrov. Z njo je ljubljanski gradbinec za las prehitel dva najbližja konkurenta: takrat še živeči SCT (njegova ponudba je bila 8,37 milijona evrov), ki se je za gradnjo kontrolnega centra neuspešno potegoval že pred tem, in SGP Tehnik, ki je bil še za dobrih 100.000 evrov dražji od SCT. Rok za izvedbo del je bil november 2010, torej približno leto in pol.

A končni rezultat je bil precej drugačen od načrtov: Imos je dela dokončal šele dobri dve leti pozneje, natančneje marca 2013, zanje pa je po ugotovitvah državnih revizorjev skupno prejela 9,9 milijona evrov, kar je skoraj dva milijona evrov več od prvotne vrednosti. Kako je Imosu to uspelo? Med letoma 2010 in 2012 je izstavil šest aneksov, ki so jih v KZPS potrdili. Ti so uradno ceno gradnje podražili na skoraj 9,1 milijona evrov, s čimer se je julija 2011 strinjal tudi nadzorni svet KZPS, ki mu je predsedoval Mirko Komac. Toda pri pregledu dokumentacije naj bi računsko sodišče ugotovilo, da so v KZPS Imosu plačali še dodatnih 800.000 evrov. Izvajalec del jim je namreč zaračunal količine, večje od tistih v popisu del, in dodatna dela. Povišanje vrednosti tako po oceni računskega sodišča naj ne bi imelo temelja v pogodbi.

Končno poročilo jeseni?

Če torej povzamemo, je KZPS na čelu z Županičem za gradnjo kontrolnega centra ponudniku, ki bi ga morala izločiti, plačala skoraj četrtino več od razpisne cene in pri projektu uspela pridelati več kot dve leti zamude. S tem je šla najbolj na roke podjetju Altech Inženiring v lasti Marjana Jesiha. To ji je namreč lahko še dodatni dve leti oddajalo dobrih petsto kvadratnih metrov poslovnih prostorov v središču Ljubljane. Če bi v KZPS poskrbeli za pravočasno zgraditev centra, bi samo pri najemninah v dveh letih prihranili skoraj 300.000 evrov. Prilivi od KZPS so med letoma 2010 in 2012 predstavljali večino prihodkov Altecha Inženiringa.

V KZPS so nam pojasnila glede aneksov k pogodbi z Imosom obljubili danes. Samo Jereb, drugi namestnik predsednika računskega sodišča, ugotovitev ni želel komentirati, ker revizija še ni končana. Končno poročilo naj bi računsko sodišče objavilo jeseni.