Bankirju po srcu Tomažu Klemencu, ki ga je vlada spomladi imenovala za vršilca dolžnosti državne agencije Spirit, očitno ne ustreza delo na področju promoviranja turizma, spodbujanja neposrednih tujih investicij in pospeševanja podjetništva. Po naših informacijah se je namreč Klemenc, ki je v preteklosti vodil sektor za privatno bančništvo v Novi Ljubljanski banki (NLB), že dogovoril za zaposlitev v Banki Sparkasse, kjer naj bi zasedel eno vodilnih mest.
O načrtovani zamenjavi zaposlitve Klemenc po naših informacijah (še) ni obvestil sveta Spirita. Kot je zatrdil, dogovora o zaposlitvi pri drugem delodajalcu ni sklenil, zato o tem ni obvestil obstoječega delodajalca. Po tem, ko je bil Klemenc imenovan za v. d. direktorja Spirita, se je potegoval tudi za razpisano mesto direktorja Spirita, pri čemer se je v ožji izbor uvrstilo pet kandidatov. »Ker pa je dala vlada, ki opravlja tekoče posle, jasno sporočilo, da ne bo potrjevala nobenih novih imenovanj, se je postopek izbora direktorja zamrznil,« so pojasnili na ministrstvu za gospodarski in tehnološki razvoj. Pri tem so dodali, da se Klemencu mandat v. d. direktorja izteče v začetku oktobra.
Zaradi zamenjave vlade so na gospodarskem ministrstvu ustavili načrtovano oddelitev turističnega dela iz Spirita. Na nesmiselnost združevanja nekdanje Slovenske turistične organizacije z nekdanjim Japtijem in TIA pod isto streho smo v Dnevniku zaman opozarjali dlje časa. Ko pa so se na vlado Alenke Bratušek vrstile zahteve turističnih podjetij, da potrebujemo samostojno krovno turistično organizacijo, je vlada sprožila postopek oddelitve turističnega dela iz Spirita. Na gospodarskem ministrstvu so pojasnili, da so že pred časom pripravili vse potrebno za spremembo zakonodaje, postopke pa bodo nadaljevali takoj po oblikovanju nove vlade. Izločitev turizma iz Spirita sicer podpirajo tudi koalicijski partnerji v bodoči vladi. Razdružitev po ocenah gospodarskega ministrstva ne bo povzročila dodatnih stroškov.
Tako kot v preteklosti na Spiritu tudi pod vodstvom Klemenca prihaja do raznih spodrsljajev, ki naj bi jih zakuhali uslužbenci agencije. Na junijskem sejmu Eire v Italiji, največji nepremičninski prireditvi v sosednji državi, je Slovenija predstavljala pet večjih nepremičninskih projektov. Te je izbrala na podlagi maja objavljenega povabila za izbor tržno zanimivih investicijskih projektov. Toda med predstavljene projekte se je uvrstil tudi Slovenski park turizma, tako imenovani projekt SiPark Stanislava Sivca, ki naj bi se razprostiral na 30 hektarjih, ocenjen pa je na astronomskih sto milijonov evrov. Pri tem ne gre spregledati, da je krško okrožno sodišče Sivčevo družbo SiPark, Slovenski park turizma konec lanskega leta izbrisalo iz sodnega registra brez likvidacije, saj je na prijavljenem naslovu ni bilo mogoče najti. Podobno usodo je letos aprila doživela tudi družba Sivec, prav tako v lasti Sivca.
Na Spiritu so zatrdili, da se je na pet prostih mest prijavilo pet podjetij. Zaradi kočljivega položaja Sivca pa je za udeležbo na milanskem sejmu z več deset milijonov vrednim zabaviščnim parkom kandidirala črnomeljska samostojna podjetnica Lidija Kamnikar (studio za projektiranje in oblikovanje Limes), ki je lani dosegla dobrih 50.000 evrov prihodkov. Toda več podatkov nakazuje, da ima vse niti pri tem megalomanskem in verjetno nerealnem projektu še vedno v rokah Sivec. Ta je namreč pred dobrim mesecem, torej po milanskem sejmu, za Nedeljski dnevnik pojasnjeval »perspektivnost projekta«. Udeležbo na milanskem sejmu so Sivcu na Spiritu omogočili in sofinancirali z državnimi sredstvi že lani.
Za predstavitev na milanskem sejmu, kjer so se predstavljali še investicijski projekti Hoteli Metropol Resort na Obali, Grand Slam hotel Rogaška, Tomos Sever in Stanovanjsko-poslovni projekt Kozolci, je Spirit porabil 51.500 evrov. Za udeležbo na sejmih pa namerava Spirit letos porabiti kar milijon evrov.
