Ruski rubelj je v dveh dneh izgubil skoraj tretjino vrednosti. Tako kot 80 milijard dolarjev intervencij v preteklih mesecih prostega pada rublja ni rešil niti polnočni ukrep ruske centralne banke, ki je dvignila ključno obrestno mero za 6,5 odstotne točke na 17 odstotkov. Nekateri zahodni mediji so v kombinaciji s podatkom, da je cena surove nafte prvič v petih letih padla pod 60 dolarjev za sod, že pisali o slavju ZDA v ekonomski vojni proti Rusiji, katere gospodarski model naj bi bil naravnan na približno 30 dolarjev višjo ceno nafte. Moskva naj bi zaradi tega ostala brez 140 milijard dolarjev na leto. Za nameček pa je ameriški predsednik Barack Obama včeraj uvedel nove sankcije, usmerjene proti ruskemu obrambnemu in energetskemu sektorju, od katerega je odvisen večji del ruskega gospodarstva.

»Vse, kar pride iz zahodnih medijev, je treba jemati z istim ščepcem soli, kot če bi prišlo iz Moskve. Rusi imajo še nekaj manevrskega prostora,« dvomi o hitrem gospodarskem zlomu strokovnjak za mednarodno ekonomijo dr. Črt Kostevc. O zametkih ruske finančne krize iz leta 1998, ko so visoki dolgovi, nizko povpraševanje po nafti, domača politična in azijska kriza ter tudi stroški vojne v Čečeniji prisilili Moskvo v razvrednotenje rublja in bankrot, tako še ne moremo govoriti. Vsaj za zdaj ne, četudi naj bi energetski Gazprom razmišljal o ukinitvi 125.000 delovnih mest.

Napovedi gospodarske rasti Rusije se sicer res konstantno nižajo, vendar bo ta vsaj še letos pozitivna. Čeprav naj bi nastopila recesija že prihodnje leto, čaka Rusijo namesto gospodarskega zloma najprej kvečjemu znižanje bonitetne ocene. Rusi imajo namreč še vedno kar nekaj rezerve, v letih visokih cen nafte in zemeljskega plina – njun izvoz je lani pomenil 247 milijard dolarjev ali 69,4 odstotka ruskega izvoza – so ustvarjali proračunske presežke, medtem ko so se EU in ZDA zadolževale. Zunanji dolg Rusije je lani znašal 736 milijard dolarjev, letos pa je padel na 678 milijard dolarjev, kar predstavlja manj kot tretjino BDP. ZDA imajo s približno osemkrat večjim gospodarstvom denimo okoli 18.000 milijard dolarjev zunanjega dolga.

Razvrednoteni rubelj ogroža obstoj tujih podjetij

Če ruski dolg sam po sebi ni problematičen, obstaja večja nevarnost, da pod bremeni sankcij, nizkih cen nafte in šibkega rublja poklekneta nekonkurenčno gospodarstvo in potrošnja. Inflacija je že letos desetodstotna, cene uvoženih izdelkov pa naj bi že po novem letu zrasle za 30 odstotkov.

»Ljudje se odpovedujejo počitnicam v Evropi in drugod po svetu,« vidi posledice brutalnega razvrednotenja rublja v Moskvi živeči Jan Stele, finančni kontrolor v italijanski družbi EDF Fenice, hčerinski družbi francoskega energetskega velikana EDF, ki deluje v Rusiji. Prazni mednarodni leti pa bi lahko bili vsaj kratkoročno blagoslov za ruski turizem. Soči bo okoli novega leta pokal po šivih, cene nočitev na lanskem prizorišču olimpijskih iger naj bi zrasle že za 40 do 50 odstotkov. V nasprotju s pričakovanji na zahodu potrošnja še ne trpi. Pri prodajalcih, ki imajo v rubljih še vedno »stare« cene, vsi na veliko trošijo. Marsikaterega novega avtomobila ni več na zalogi, saj jih množično kupujejo z valutnimi nihanji podkrepljeni Belorusi in Kazahstanci. Prestižni Rolls-Royce ima v Rusiji rekordno leto s četrtino višjo prodajo. Vendar vse le ni rožnato.

Nizek rubelj močno bremeni poslovne rezultate podjetij, katerih proizvodnja je odvisna od uvoza. »Povsem moramo spremeniti strategijo, če bomo želeli ostati v Rusiji,« je razkril dileme EDF Fenice Stele, ki ne ve, ali bo moral že kmalu sesti na letalo za Pariz. Zaradi hitrih sprememb je praktično nemogoče narediti poslovno strategijo za naprej. Ob tem pa EDF Fenice ustvarja prihodke v rubljih, medtem ko vso tehnologijo in opremo uvaža iz EU in plačuje v evrih. Okoli petdesetodstotno znižanje vrednosti rublja proti evru je resnično velika težava. Eno od rešitev bi pomenili tesnejše povezovanje s tamkajšnjo industrijo in spodbujanje lokalne proizvodnje, a težava je, ker Rusi v tehnološkem smislu še vedno precej zaostajajo za EU.

»Že prihodnje leto je lahko vsega konec«

»Ravno zato ne pričakujem bistvenega padca prodaje slovenskih podjetij na ruskem trgu, saj domači proizvajalci na trgu ne ponujajo izdelkov, ki bi lahko bili nadomestki slovenskim,« je jasen Kostevc. Izvoz slovenskih podjetij v Rusijo se letos za zdaj ni dramatično znižal – v treh četrtletjih za 25 milijonov evrov, na 881 milijonov evrov. Zaradi nenadnega poslabševanja razmer pa ostaja večina podjetij pesimistična.

S strahom pričakuje prihodnje leto avtoprevoznik Franc Trupaj, ki v Rusijo in Ukrajino vozi mineralno vodo donat mg. »Letošnjo kvoto smo odpeljali, a bi lahko bila tudi zadnja,« je zaskrbljen in dodaja: »Če bo ostal rubelj tako šibak, se Rusom matematika enostavno ne izide več, že prihodnje leto je lahko vsega konec.« V Atlantic Grupi, ki poleg donata mg izvaža v Rusijo še otroško hrano bebi, paštete argeta, športno prehrano multipower in multavita vitamin C, so manj pesimistični. Rusija predstavlja za zdaj pet odstotkov skupnih prihodkov od prodaje, na vzhodu pa želijo celo okrepiti svojo prisotnost.

Večina slovenskih podjetij razmišlja prej v nasprotni smeri. Zaradi valutnih nihanj poslujejo slabše tako Gorenje, Unior, ki bo letos v Rusijo prodal dva milijona evrov ali četrtino manj kot lani, kot tudi največji slovenski premaznik Helios, ki ustvari v Ukrajini in Rusiji več kot tretjino svojih prihodkov. Samo septembra je Helios utrpel skoraj 15-odstotno znižanje prodaje. V Krki, ki je v Ruski federaciji in Ukrajini lani ustvarila 360 milijonov evrov prihodkov, so zaradi valutnih nihanj v prvih treh četrtletjih ostali brez 22 milijonov evrov. Ob nedavnih trendih pa bo ta vsota nedvomno še precej višja.

Nestanovitne razmere hkrati pomenijo, da postajajo cene zavarovanj pred valutnimi tveganji tako visoke, da se mnogi zanje ne odločajo več. V Iskratelu so pojasnili, da bo nizka vrednost rublja oklestila poslovne rezultate v projektih, ki jih niso zavarovali pred valutnimi tveganji. Kljub temu da bo njihova prodaja količinsko ostala enaka, pričakujejo zaradi padca vrednosti rublja slabši poslovni rezultat, izražen v evrih. Podobno je pri večini tujih podjetij v Rusiji.

Valutni trgi