Slika javnih financ je, milo rečeno, slaba, dodatno vprašanje pa je, kje bo država našla denar za poravnavo računov, ki prihajajo ali se napovedujejo te dni. Pred državo, ki dobiva novo vlado, je kar nekaj javnofinančnih min, a neuradno smo izvedeli, da naj bi že sedanja vlada iskala dodatna sredstva za letošnji proračun. Skoraj vsa sredstva, predvidena za letošnjo porabo, naj bi glede na prevzete obveznosti namreč že pošla, pa čeprav smo šele sredi julija.
Preglavice že z letošnjim proračunom
Grožnja unovčenja 440 milijonov evrov poroštva za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, 250 milijonov evrov in dodatne obresti za več kot dvajsetletno reševanje vlog varčevalcev Ljubljanske banke, več kot 340 milijonov evrov za javne uslužbence, če se novi vladi do konca leta ne uspe dogovoriti o podaljšanju začasnih varčevalnih ukrepov... To je le nekaj groženj javnim financam v prihodnjih letih, ki so se pojavile v zadnjih tednih. Vendar o teh po naših podatkih ne na ministrstvu za finance ne v vladi za zdaj še nimajo časa razmišljati. Težave jim namreč povzroča že obstoječi proračun.
Slovenija bo letos za obresti namenila več kot milijardo evrov, a to neuradno še ni zadnja vsota. Potrebnih naj bi bilo še dodatnih nekaj več kot 150 milijonov evrov. V pokojninsko blagajno bo država znova vplačala okoli 1,5 milijarde evrov, a tudi zanjo naj bi v skladu z zakonskimi obveznostmi prišli dodatni računi za okoli 170 milijonov evrov. Zmedo naj bi povzročil zakon o Slovenskem državnem holdingu, ki na novo ureja vplačila v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Slovenske železnice pričakujejo na drugi strani poleg 120 milijonov evrov »odškodnine« zaradi prenosa infrastrukture leta 1993 še nekaj več kot 50 milijonov evrov za izvajanje gospodarske javne službe. Okoli polovico tega zneska pripada še Darsu. Koliko bodo državo stale odškodnine izbrisanim, bo znano po prejemu vseh vlog, zmanjkovalo naj bi tudi sredstev za normalno delo policije, sodišč, zaporov in sofinanciranje občin.
Poročali smo že, da je minister za finance Uroš Čufer ta teden neposrednim proračunskim porabnikom za letošnje leto ustavil porabo. Za obveznosti, ki jih ne bodo pokrili s prihranki oziroma rezerviranimi, a neporabljenimi sredstvi, pa bi se lahko država najverjetneje zadolžila ali povečala primanjkljaj. Zagotovo bo obstoječa vlada svoje zadnje dni porabila za določanje prioritet in črtanje katerega od projektov, ki vplivajo na odhodke proračuna, a ciljni javnofinančni primanjkljaj v višini 3,2 odstotka bruto domačega proizvoda bo kljub temu letos dosežen le s težavo. Čeprav so potencialni stroški za izbrisane v obstoječi oceni primanjkljaja že upoštevani, prav tako nanj ne bodo vplivala morebitna dodatna sredstva za pokojninsko blagajno, naj bi se v vladi že nagibali k povečanju na okoli 3,5 odstotka.
Naložbe so nujne, pridejo lahko le iz tujine
Države medtem ne bremeni le stanje v javnih financah, ampak tudi stanje v gospodarstvu, izboljšanja javnofinančne slike pa brez gospodarske rasti ni pričakovati. Guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec je prepričan, da nova vlada ima možnosti za zagon gospodarstva, je pa res, da niso niti privlačne niti vabljive. Ključno je hitro oblikovanje jasne razvojne strategije, za katero bo morala vlada poiskati sredstva, kar pa bo vse prej kot lahka naloga. »Nova vlaganja lahko dobimo samo in izključno iz tujine,« je prepričan Jazbec. Čeprav je iz Slovenije v prvih petih mesecih letos odteklo več kot 400 milijonov evrov tujega kapitala, je ta odliv pol manjši kot lani. S prodajo Heliosa, Fotone in Mercatorja je priteklo nekaj tujega kapitala v Slovenijo, a to še zdaleč ne pomeni, da je Slovenija nenadno postala privlačna za tuje vlagatelje.
Alternative tujim naložbam Slovenija praktično nima. Ob javnem dolgu, višjem od 80 odstotkov BDP, in nepričakovano velikem minusu v letošnjem proračunu ni prostora za obsežno zadolževanje. Prav tako ni mogoče gospodarskega zagona graditi na plečih davkoplačevalcev in domačih bank. Tem je država namenila 3,2 milijarde evrov, a ob izostanku gospodarske rasti bi nedvomno znova zašle v težave. Vsem, ki računajo pri zagonu gospodarstva na banke, centralni bankirji tako sporočajo: »Drži, da so lahko dokapitalizirane banke odlična osnova za podporo gospodarstvu, vendar hkrati nimajo toliko kapitala, da ga lahko mečejo vnemar z odobravanjem posojil za slabe poslovne projekte ali podjetja.«
Rešuje nas izvoz, potrošnja se nikakor ne pobere
Da bi vlaganja z investicijami spodbujala država, ni pričakovati. Evropska komisija je Slovenijo namreč že uvrstila v postopek presežnega primanjkljaja in presežnih makroekonomskih neravnovesij, drastična odstopanja od ciljev, ki nam jih je določil Bruselj, pa bi lahko Slovenijo drago stala, natančneje okoli 35 milijonov evrov na leto.
Drobiž, bi lahko dejali ob vseh javnofinančnih bombah, ki državi še grozijo v prihodnjih letih. Poleg že omenjenih zagotovo ne gre spregledati nove grožnje iz bančnega sistema, ki je v zadnjih mesecih najbolj načel sliko javnih financ. Ta je imel aprila namreč znova več kot šest milijard evrov slabih posojil, poleg tega še vedno ni znana rešitev za celjsko banko, od katere zahteva Banka Slovenije dokapitalizacijo v višini vsaj 160 milijonov evrov. Če ne bo zasebnega vlagatelja, jo bo morala dokapitalizirati država. Ustavno sodišče lahko s svojo odločitvijo glede izbrisa lastnikov podrejenih obveznic podržavljenih bank državi naloži še plačilo dodatne slabe pol milijarde evrov, kolikor manj so zaradi izbrisa podrejenih obveznic davkoplačevalci namenili sanaciji bančnega sistema. Ob tem velja sicer poudariti, da so mnenja o tem, kdo bi moral nositi morebitni strošek, banke ali država, različna, poleg tega ustavni sodniki po ugibanju poznavalcev najverjetneje ne bodo vseh obvezničarjev »vrgli v en koš«.
Gospodarski obeti so ob vseh proračunskih bombah vse prej kot rožnati. Trenutno nas rešuje izvoz, ki je v prvih petih mesecih zrasel za skoraj pet odstotkov, nikakor pa se ne pobere domača potrošnja, ki je dosegla negativno rast v 11 od zadnjih 12 četrtletij. Nekateri celo opozarjajo, da bi lahko nadaljnji padec potrošnje Slovenijo že letos pahnil nazaj v recesijo. Še razlog več, da politika zaviha rokave in končno predstavi kredibilno razvojno strategijo.