Celjski kriminalisti še naprej preiskujejo poslovanje že pred leti propadlega podjetja Alpos iz Šentjurja, zaradi katerega je brez dela ostalo več sto zaposlenih. Potem ko so že sredi leta 2013 zaradi kaznivih dejanj zatajitve in ponareditve oziroma uničenja poslovnih listin okrožnemu državnemu tožilstvu v Celju ovadili dve odgovorni osebi, dodatne sume storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije in ponarejanja listin še preiskujejo. Dokumentacijo še vedno iščejo tudi pri stečajni upraviteljici Alposa Darji Erceg. Kot izhaja iz njenih pojasnil, je dokumentacijo policiji nazadnje posredovala še septembra lani.
Na celjskem okrožnem tožilstvu nam še niso uspeli pojasniti, ali so na podlagi ovadbe, v kateri sta kaznivih dejanj osumljeni dve vodilni osebi Alposa, že spisali obtožnico. Po neuradnih informacijah so kriminalisti takrat ovadili Staneta Flandra, direktorja podjetja Alpos metalurgija, in Ljubomirja Osovnikarja, ki je na čelu krovne družbe Alpos nasledil dolgoletnega predsednika uprave Mirjana Bevca. Očitali naj bi jima odgovornost za to, da si je podjetje prilastilo blago družbe iz Velenja in ga prodalo kot svoje. Podjetje Gorenje GTI naj bi pri Alposu naročilo izdelavo cevi in mu za to dobavilo slabih 600 ton materiala, a Alpos naj bi izdelke oziroma polizdelke nato prodal drugemu kupcu in si tako nezakonito prilastil okoli 400.000 evrov. Na policiji so doslej zaradi Alposa prejeli štiri ovadbe, za en primer pa so lani marca tožilstvo že obvestili, da znakov kaznivih dejanj niso ugotovili.
Agonija Alposa se je, spomnimo, vlekla več let, na koncu pa za seboj pustila za skoraj 300 milijonov evrov dolgov. Stečajna upraviteljica Ercegova je upnikom priznala za okoli 285 milijonov evrov terjatev, pri čemer imajo ločitveni upniki, večinoma banke, za 85,3 milijona evrov terjatev. Stečaj še vedno ni končan, je pa stečajna upraviteljica nedavno za 800.000 evrov prodala poslovno stavbo Alposa. Kupnino, ki jo je plačalo podjetje Xena iz Šentjurja, bosta dobili ločitveni upnici, to sta Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je terjatve do Alposa prevzela od Nove KBM, in Banka Celje.
Med eno bolj spornih ali vsaj vprašljivih odločitev nekdanjega vodstva Alposa je zagotovo mogoče šteti tudi sodelovanje pri menedžerskem prevzemu Merkurja, ki se je izjalovil. Alpos je bil zgolj eden od posojilodajalcev podjetju Merfin, prek katerega so menedžerji Merkurja želeli prevzeti trgovca, kjer so mu družbo delali še Salonit Anhovo, H & R (lastnik Hidrie), Viator & Vektor, Iskratel in GBD. Omenjena podjetja so Merfinu posodila skupno 54 milijonov evrov, že leta 2010 pa je Alpos v letnem poročilu razkril, da mu Merfin dolguje kar deset milijonov evrov. Za omenjeno posojilo je Alposu, sicer pomembnemu Merkurjevemu dobavitelju, jamčil sam Merkur. Tudi lastništvo Alposa je bilo dlje časa zavito v meglo. Tik preden je družba končala v stečaju, so lastništvo Alposa prevzele banke in Slovenska industrija jekla (SIJ), a to za njeno preživetje ni zadoščalo.
