Za uspešen zaključek privatizacije Telekoma Slovenije je vedno manj možnosti. Manj kot mesec dni pred iztekom končnega roka za oddajo zavezujočih ponudb za večinski državni delež v našem nacionalnem telekomunikacijskem operaterju se je javno odprlo še vprašanje domnevnih podkupnin pri okoli milijardo evrov vrednem prodajnem postopku.
Opozicijska stranka Združena levica, ki je v razpravi o smiselnosti privatizacije najglasnejša nasprotnica (raz)prodaje državnih podjetij, je včeraj na premierja Mira Cerarja naslovila odprto pismo. V njem ga poziva k ukrepanju in zaščiti interesov državljanov v primeru prodaje Telekoma. Iz anonimne ovadbe, ki naj bi jo v teh dneh prejeli organi pregona in nekateri mediji, po njihovih besedah izhajajo resni sumi kaznivih dejanj zlorabe položaja, opustitve skrbnega ravnanja in nadzora ter prejemanja podkupnin.
Gre za okoliščine umika z makedonskega trga oziroma prodaje tamkajšnje družbe One in izvensodno poravnavo 386-milijonskega spora s Simobilom v zadevi Itak Džabest. »Pri tem naj bi šlo za vezano trgovino oziroma kartelno dogovarjanje med Telekomom Slovenije, Telekomom Austria in Deutsche Telekomom. Cilj naj bi bil zagotavljanje oligopolnega položaja teh dveh družb na slovenskem in makedonskem trgu. V obeh primerih si bosta večinski tržni delež razdelila Deutsche Telekom in Telekom Austria,« so v Združeni levici citirali ovadbo. V njej naj bi pisalo še, da so »storilci za svoje delovanje prejeli podkupnine«.
»Pozivamo vas (Cerarja, op. p.), da sume raziščete, opravite revizijo privatizacijskega postopka, še preden bo prepozno, torej pred odpiranjem zavezujočih ponudb. Pričakujemo, da boste, če se bodo očitki izkazali za utemeljene ali če ste seznanjeni s kakršnimi koli indici, da postopek privatizacije Telekoma Slovenije poteka v nasprotju z vašim zavzemanjem za transparentnost postopkov, vse privatizacijske postopke ustavili,« so poudarili v Združeni levici.
Kot kronski dokaz za podkrepitev sumov so izpostavili »primer iz soseščine« iz leta 2011, v katerem glavno vlogo igra najverjetnejši Telekomov kupec Deutsche Telekom. Temu so ameriški preiskovalci očitali, da je v zameno za pomoč pri širitvi pred desetletjem podkupoval predstavnike oblasti v Makedoniji in Črni gori. Preiskava se je končala s poravnavo v vrednosti 95 milijonov dolarjev.
Kljub vsemu so argumenti, s katerimi so ovaditelji utemeljili oškodovanje Telekoma, na trhlih temeljih. Eden od očitkov je namreč, da so nekateri člani vodstva Telekoma z izvensodno poravnavo prekoračili svoje pristojnosti. Dejansko je uprava sprejela sklep, tega pa je potrdil nadzorni svet. Podobno je pri prodaji podjetja One. V resnici bo prišlo do združitve makedonskih družb, ki jih obvladujeta Telekom Slovenije in Telekom Austria ter se borita za položaj drugega na trgu. V tej združeni družbi bo imel slovenski Telekom zagotovljeno možnost prodaje svojega 45-odstotnega deleža. Tako je očitek, da je bila združitev izvedena mimo javnega razpisa, povsem brezpredmetna. Enako je pri naložbi na Gibraltarju. Kot smo poročali, je bila zaradi statutarnih določil Telekomova edina možnost prodaja družbe tamkajšnji vladi, hkrati pa obstaja velika verjetnost, da se bo poslovanje gibraltarskega telekoma v prihodnje poslabšalo.
Tudi argument, da se je v času trajanja prodajnega postopka bistveno spremenila organizacija Telekoma oziroma sam predmet prodaje, je malodane smešen. Vsi omenjeni koraki so bili vključeni v strategijo poslovanja za obdobje do leta 2018, potrjeno decembra 2013. Z njimi so bili tako podrobno seznanjeni vsi potencialni Telekomovi kupci, ki so v zadnjem letu brskali po njegovem drobovju. Vsaj dogovor s Simobilom pa je bil v neposrednem interesu lastnikov Telekoma, saj je grožnja tožb negativno vplivala na potencialne ponudbe kupcev in posledično nižjo kupnino.
Do akcije Združene levice vendarle prihaja v najbolj neprimernem trenutku za privatizacijo Telekoma. Sredi februarja se po zadnjih informacijah izteče rok za zavezujoče ponudbe. Tega so v Slovenskem državnem holdingu (SDH) nedavno podaljšali prav zaradi pozitivno rešenih tožbenih zahtevkov. Na sodišču ali za zeleno mizo se je Telekom rešil kar dveh tretjin vseh tožb v vrednosti 438 milijonov evrov. Toda zaradi vsega dosedanjega zavlačevanja s postopkom prodaje in signalov predstavnikov vlade o (ne)primernosti določenih kupcev naj bi se jih večina umaknila. Tako naj bi v boju ostala zgolj še Deutsche Telekom kot favorit in britanski finančni sklad Cinven Capital. Če bi spet zamrznili prodajni postopek, bi ta verjetno dokončno padel v vodo, Telekom pa ostal v državni lasti.
