Po prodaji Fotone in Heliosa se koncu približuje tudi privatizacija Letrike. Skrbni pregledi šempetrske skupine, ki na letni ravni ustvari okoli 240 milijonov evrov prihodkov in zaposluje skoraj 2500 ljudi, so se namreč končali, konzorcij največjih lastnikov s Slovensko odškodninsko družbo (Sod), Modro zavarovalnico in NLB na čelu pa že končuje tudi pogajanja z investitorji.
Po neuradnih informacijah se konzorcij lastnikov hkrati pogaja z več investitorji, ki so oddali najboljše zavezujoče ponudbe, vendar podrobnosti za zdaj niso znane. »Konec pogajanj in podpis kupo-prodajne pogodbe se pričakujeta v mesecu juniju,« so bili kratki v Sodu, kjer na preostala vprašanja zaradi zaupnosti postopka niso želeli odgovoriti. V zadnjih mesecih sta se kot najresnejša interesenta omenjala zlasti nemška korporacija Bosch in idrijski Kolektor Group pod vodstvom Stojana Petriča. A slednji po neuradnih informacijah skrbnega pregleda Letrike ni opravil, saj ni želel podpisati pogodbe o nerazkrivanju podatkov. V preteklosti so se za nakup Letrike zanimali tudi kanadsko-avstrijski koncern Magna, ameriška korporacija Prestolite in ruski koncern Pramo.
Trenutno je Letrika na borzi vredna dobrih 80 milijonov evrov, medtem ko je Kolektor, ki že ima v lasti petino lastništva, za njo ponudil dobrih 40 odstotkov manj. Za letošnje leto v Letriki načrtujejo deset milijonov evrov čistega dobička, medtem ko naj bi se dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) zvišal za milijon evrov, na 22 milijonov evrov. V prvem letošnjem četrtletju so v skupini povečali prihodke za štiri odstotke, medtem ko se je EBITDA zvišala za skoraj desetino, na dobrih šest milijonov evrov. V Letriki so letos nadaljevali tudi razdolževanje, saj se je konsolidirani neto finančni dolg znižal na vsega dobrih 50 milijonov evrov.
Za Letriko bo ključnega pomena, da dobi finančno stabilnega lastnika, ki ji bo omogočil nadaljnji razvoj. V prihodnjih letih nameravajo v skupini nameniti za naložbe okoli 11 milijonov evrov na leto oziroma okoli polovico ustvarjenega EBITDA. Šempetrska skupina glavnino prihodkov ustvari v Evropi, prihodnjo rast pa bodo prispevali zlasti azijski in ameriški trg ter kmetijska mehanizacija, gradbena mehanizacija in komercialna vozila. Trg komercialnih vozil naj bi se do leta 2017 povečal za četrtino, na več kot 400 milijard evrov. Le nekaj manj kot osem odstotkov na leto naj bi rasel tudi trg gradbene mehanizacije, kjer se po več letih stagnacije naposled pobira tudi evropski trg. Polovica svetovnega trga gradbene mehanizacije obvladujeta ZDA in Kitajska, ki postaja vse pomembnejša proizvajalka. V prihodnjih letih naj bi trg gradbene mehanizacije rasel po le nekaj manj kot osemodstotni letni stopnji, rast povpraševanja na Kitajskem pa se ocenjuje naokoli 11 odstotkov. Že leta 2011 se je iz recesije izvila panoga kmetijske mehanizacije, kjer se je v vsega treh letih skupno število prodanih strojev povečalo za tretjino, na 1,7 milijona, leta 2017 pa naj bi letna prodaja dosegla že 2,23 milijona.
