Načrt sanacije koprskega Cimosa ostaja skrivnost, jasno pa je, da v trenutnem obsegu skupina ne more dolgoročno obstati. Hkrati se poraja vse več dvomov, ali lahko prisilna poravnava sploh pomaga k preživetju Cimosa. Največje težave namreč predstavljajo visoki stroški proizvodnje predvsem odvisnih družb v državah nekdanje Jugoslavije, ki nažirajo likvidnost in solventnost. A prisilna poravnava učinkuje zgolj na družbo Cimos, medtem ko so številna kreditna razmerja vezana na hčerinske družbe, na njihovo prestrukturiranje pa prisilna poravnava ne vpliva. Vse več je tudi znamenj, da so v Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) skupaj z bankami upnicami na prisilno poravnavo Cimosa računali že veliko prej. Interesi za nakup koprske družbe obstajajo namreč že dlje časa, a le za njen zdravi del.
Interesenti za zdravi del Cimosa vseskozi blizu
Že konec leta 2012, ko je vlada odločala o sodelovanju države pri sanaciji Cimosa, so se pojavljale informacije, da naj bi določeni krogi sodelovanju države nasprotovali, kar bi že takrat pripeljalo do insolventnosti družbe in posledične prodaje premoženja. Interesenti za nakup so se nato znova pojavili aprila lani, ko so se sestanka o Cimosu na Slovenski odškodninski družbi poleg predstavnikov DUTB udeležili tudi predstavniki ameriške investicijske banke Houlihan Lokey, hkrati strokovnjaki za združitve in prevzeme podjetij. Prav ti naj bi že takrat opozarjali, da bo mogoče le preživetje zdravega dela skupine, za katerega naj bi hkrati tudi že ponujali kupce. Naključje ali ne, podobne poglede je na enem od rednih mesečnih sestankov z vodstvom Cimosa in drugimi deležniki po naših informacijah predstavljal tudi predstavnik nemške družbe BMW, eden pomembnejših kupcev Cimosa.
Prav kupci Cimosa bodo zdaj prvi prispevali k prestrukturiranju podjetja. Namenili naj bi mu 30 milijonov evrov »finančnega prispevka«, ki naj bi ga Cimos vrnil le v primeru, da bo ustvaril najmanj 36 milijonov evrov letnega denarnega toka. »Če cilj dobičkonosnosti ne bo dosežen, bo prispevek kupcev ostal v celoti Cimosu,« so dodali na ministrstvu. Po naših informacijah naj bi se doslej Cimos s kupci dogovoril zgolj za prispevek v višini okoli deset milijonov evrov.
Dragonja: Podpora kupcev s krajšimi plačilnimi roki
Kot je za Dnevnik pojasnil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Dragonja, bodo kupci Cimos podprli v »obliki skrajševanja plačilnih rokov« in s prispevkom, »ki bo cenovne narave po variabilni formuli, ki bo poslovni skupini Cimos zagotovila ustrezen nivo dobičkonosnosti«. Po naših informacijah se slednji nanaša predvsem na višje marže, saj Cimos menda pri določenih proizvodih ne pokriva niti vseh stroškov. »Podpora kupcev se mora odraziti v nadaljevanju tekočega poslovanja, to je dobav komponent, ki Cimosu zagotavljajo prodajo in ustrezno raven dobička. V bistvu gre za zahtevo za cenovno korekcijo in drugačno distribucijo vrednosti v dobaviteljski verigi, ki bo dolgoročno vzdržna za Cimos,« je še pojasnil Dragonja.
Ob pripravljenosti kupcev, da priskočijo na pomoč Cimosu, se postavlja vprašanje, ali se v ozadju skrivajo še kakšni drugi načrti. Na vprašanje, ali bi lahko kupci Cimosa pozneje svoj »finančni prispevek«, če tega Cimos ne bo vrnil, pretvorili v kapital družbe, je minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Dragonja za Dnevnik odgovoril, da »v tej etapi podpora kupcev ne more imeti nikakršnih lastniških elementov, ki bi prejudicirali bodoča lastniška razmerja«. Na vprašanje, ali predvideva sanacija Cimosa tudi izčlenitev zdravih delov ali je predvideno reševanje Cimosa kot celote, Dragonja konkretno ni odgovoril. »Poslovno in finančno prestrukturiranje Cimosa se izvaja upoštevaje poslovanje celotne poslovne skupine v ključni dejavnosti razvoja in proizvodnje avtomobilskih komponent,« je dejal. Na terjatve dobaviteljev do hčerinskih družb Cimosa prisilna poravnava, kot omenjeno, ne bo vplivala.
Dobavitelji manj dovzetni za načrt reševanja
To, da so bili kupci dovzetni za predloge o spremembi plačilnih rokov, ni presenetljivo, saj v avtomobilski industriji izbira dobaviteljev zagotovo ni nekaj, kar bi lahko spremenili čez noč. Vprašanje pa je, ali bodo Cimosovi kupci družbo podpirali pri njenem nadaljnjem razvoju in ji tako zaupali tudi nove posle, ki se v avtomobilski branži sklepajo za nekaj let vnaprej.
Če so kupci za zdaj vsaj navidezno pomirjeni, pa zbuja nov moment v reševanju Cimosa veliko več nezadovoljstva med dobavitelji. Njihovih starih terjatev Cimos v prisilni poravnavi ne sme več poravnavati. Eden od večjih dobaviteljev, ki naj bi mu polovico stroškov pokril eden od Cimosovih kupcev, drugega dela pa Cimos ni poravnal, naj bi tako že prekinil sodelovanje. Dobavitelji, ki še vedno čakajo na podatke o tem, koliko bodo morali prispevati k sanaciji Cimosa, ostajajo po naših informacijah pri poslovanju s koprsko družbo zelo previdni. V DUTB so že večkrat zagotovili, da poseg v terjatve dobaviteljev ne bo preveč agresiven, po naših informacijah pa naj bi jim vsaj sprva ponudili 30-odstotni odpis in poplačilo v petih letih. Prispevek dobaviteljev v višini desetih odstotkov in odlog plačila za eno leto je sicer predvideval tudi že krovni dogovor o finančnem prestrukturiranju (MRA), ki je, kot je znano, tik pred zdajci padel v vodo, saj so se v DUTB in bankah odločili, da je primernejša pot prisilna poravnava.
Kakšna je vloga odvetnika Jadka, KPMG in nemškega sanatorja
Podrobnosti načrta finančnega prestrukturiranja Cimosa, ki ga pripravljajo v DUTB, ostajajo skrivnost. V slabi banki ne želijo pojasniti niti tega, kdo ga pripravlja. Glede na to, da zastopa banke in DUTB v postopku prisilne poravnave Cimosa odvetniška pisarna Jadek in Pensa, nas je zanimalo, ali sodelujejo tudi pri načrtu prestrukturiranja, potrebnega za prisilno poravnavo. »Zaradi občutljivosti vsebine, po kateri sprašujete, ne moremo komentirati,« so skrivnostni v DUTB. Kot smo že poročali, je odvetnik Srečko Jadek vodil skupino za pripravo zadnjih sprememb insolvenčne zakonodaje, ki je uvedla možnost prisilne poravnave na zahtevo upnikov. Svoje ideje pa zdaj očitno preizkuša prav na Cimosu. Ob tem je zanimivo, da so Jadku zaupali tudi pripravo krovnega dogovora o izvensodnem reševanju družbe, a naj bi takrat menda zaradi preobremenjenosti njegovo pripravo opustil. Za insolvenčne postopke Cimosa je zdaj našel čas. To še dodatno krepi sume, da je DUTB skupaj z bankami in svojimi zunanjimi svetovalci zadnje mesece Cimos pred insolvenčnimi postopki reševal s figo v žepu in da je ves čas vzporedno pripravljal postopke za prisilko Cimosa.
Pri pripravi načrta finančnega prestrukturiranja Cimosa pa sodeluje po naših informacijah tudi KPMG. A KPMG naj bi hkrati svetoval tudi kupcem Cimosa, med drugimi družbi Ford, revidira pa tudi letno poročilo DUTB. Konfliktov interesov v DUTB očitno niso zaznali. Tudi strošek nemške svetovalne družbe Admetam, ki so ga v Cimos poslali na dan odločitve za prisilno obravnavo, je po mnenju DUTB »občutljiva vsebina«. Prav tako niso pojasnili, kdo ga bo plačal – Cimos ali DUTB. Cena naj bi po naših informacijah dosegala nekaj tisoč evrov na dan. Admetam je v Cimos po naših informacijah poslal Manfreda Puhlmanna. Ta je od leta 2004 do leta 2009 vodil nemško družbo Edscha, pomembnega dobavitelja avtomobilski industriji, ki je leta 2009 končal v insolvenčnih postopkih. Proti Puhlmannu je bil takrat celo uveden postopek zaradi suma prevare in odlašanja z insolvenčnimi postopki. Puhlmann na naša vprašanja včeraj ni odgovoril, odgovor na vprašanje, v kateri fazi je preiskava, pa pričakujemo tudi od nemških pravosodnih organov.