Zahteva evropske komisije za likvidacijo oziroma stečaj Elana, ki smo jo včeraj razkrili v Dnevniku, je znova pokazala, da se je v težkem položaju v Sloveniji najtežje uskladiti o iskanju rešitve. Veliko lažje je iskati krivce in se sprenevedati. Vse kaže, da bodo odgovorni težavo, ki bi lahko pripeljala do propada begunjskega proizvajalca smuči, znova reševali tik pred zdajci. Kako, včeraj še ni bilo znano.
Ministrstvo nad prodajalce Elana
Kot smo poročali včeraj, v komisiji menijo, da bo Elan deset milijonov evrov nedovoljene državne pomoči, ki se je z obrestmi povzpela že na 12 milijonov evrov, država pa bi jih morala izterjati že februarja lani, očitno vrnil šele v likvidacijskem postopku. Na uresničitev obljub Slovenije, da bo Elan sredstva vrnil po dokapitalizaciji zasebnega vlagatelja, v Bruslju očitno niso več pripravljeni čakati.
Z odločitvijo komisije je Slovenija po naših informacijah seznanjena že vse od začetka avgusta, a na ministrstvu za finance niso z njo uradno seznanili ne skoraj 67-odstotne lastnica Elana, državne PDP, ne Kapitalske družbe (Kad), ki je poleg družbe Triglav Naložbe dejanska upravičenka za vračilo nedovoljene državne pomoči. Včeraj so na ministrstvu za finance trdili drugače. »Komisija želi podrobna pojasnila glede preglednosti vodenja prodaje (Elana, op.p.), ki jih bo ministrstvo posredovalo komisiji. Prodajo podjetja izvajajo njegovi lastniki, ki so dali to pomoč, in so ustrezno obveščeni o vseh vprašanjih komisije v zvezi s prodajo oziroma vračilom nedovoljene državne pomoči,« so zapisali na ministrstvu. Pri tem so očitno spregledali, da Elanu pomoči ni dala sedanja lastnica PDP, ampak Kad, ki pa ga med lastniki ni.
Hkrati so na ministrstvu, kot kaže, spregledali, da se Elan ne prodaja, ampak išče dokapitalizatorja. Postopkov, katerih edini cilj je zagotovitev sredstev za vračilo nedovoljene državne pomoči, tako ne vodijo lastniki, ampak vodstvo družbe. Lastniki Elana si namreč ne morejo obetati izkupička. Poleg 12 milijonov evrov, ki jih mora Elan vrniti Kadu in Triglavu, ima podjetje namreč še nekaj manj kot 20 milijonov evrov dolgoročnega in osem milijonov evrov kratkoročnega finančnega dolga. Dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) družbe Elan znaša nekaj več kot pet milijonov evrov, kar pomeni, da bi tudi pri prodaji po petkratniku EBITDA Elanu še vedno zmanjkalo okoli sedem milijonov evrov.
Najti dokapitalizatorja, ki bo pripravljen pokriti vse obveznosti Elana, tako zagotovo ne bo preprosto, v Bruslju pa zahtevajo hitro ukrepanje. Čeprav je po naših informacijah komisija zahtevala, da Slovenija ukrepa v 20 dneh, včeraj v Bruslju o rokih niso govorili. »Vrata puščamo odprta, a smo na koncu tega, kar je še razumno časovno obdobje. Zdaj je potrebno ukrepanje, sicer se bomo morali premakniti v fazo likvidacije,« je za STA povedal tiskovni predstavnik komisije Ryan Heath. »Rok je bil pred skoraj 20 meseci. Ni novega roka, ker smo tako in tako zunaj normalnih okvirov. Hitrost je izjemnega pomena,« je dodal.
Namesto da bi iskali rešitev, so se včeraj v Sloveniji glavni akterji usmerili bolj v iskanje krivca. A kot smo poročali že včeraj, naj bi se kot ena od možnosti omenjalo posredovanje Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), največje upnice Elana, ki je za zahtevo komisije po bankrotu Elana izvedela včeraj iz Dnevnika. NLB je na DUTB že prenesla za deset milijonov evrov terjatev, po prenosu kreditnih map iz Abanke pa naj bi DUTB prejela še okoli štiri milijone evrov terjatev do Elana. Če bi DUTB terjatve pretvorila v kapital Elana, bi bilo to zelo verjetno spoznano za nedovoljeno državno pomoč, bi pa lahko DUTB pri privatizaciji sodelovala s prodajo terjatev.
Kaj bi likvidacija Elana prinesla trgu in kaj Sloveniji?
V evropski komisiji, ki je postopek proti Elanu začela na podlagi pritožbe nemškega proizvajalca smuči Marker Völkl, so prepričani, da Elanu državna pomoč še vedno pomaga izkrivljati konkurenco na trgu.
Slovenija je v postopku pred komisijo Elan opisovala kot eno zadnjih preostalih samostojnih blagovnih znamk zimske smučarske opreme in kot šibkega konkurenta bistveno večjim udeležencem na trgu. Komisija se ni povsem strinjala. Navajala je, da je Elan v letu 2010 prodal 448.000 parov smuči in 217.000 snežnih desk, proizvedel 13 odstotkov vseh smuči na svetu, njegov tržni delež pa je zajemal približno osem odstotkov svetovnega trga. Vodilni položaj ima Elan na trgih Vzhodne Evrope in na manjših trgih, dober položaj pa ima tudi v Nemčiji, Kanadi in na Japonskem. V ZDA je med šestimi največjimi znamkami, šibkejšo pozicijo pa ima na trgih, kjer so močne domače znamke (Francija in Avstrija), ter v Švici. A Elan, ki je še leta 2010 prodal skoraj pol milijona smuči, je lani proizvedel »le še« 355.173 parov smuči, šest odstotkov manj kot leto prej.
Ko vseskozi poslušamo o pomanjkanju inovativnosti, pomanjkanju slovenskih blagovnih znamk, ki bi bile prepoznavne v svetovnem merilu, brez katerih da ne bo gospodarske rasti in delovnih mest, je možnost, da bi Elan končal v likvidaciji, toliko težje sprejeti. Družbe skupine Elan so konec minulega leta namreč zaposlovale več kot 530 ljudi. Večina, 471, jih je bila zaposlenih v begunjskem Elanu, od tega 315 v zimski in 131 v navtični diviziji. Ta je znatno manjša kot »zimski del podjetja«, leta 2012 pa je s svojim navtičnim delom Elan dosegal 3,3-odstotni tržni delež. Prodali so 120 jadrnic, 35 odstotkov več kot lani, ko so prodali »le še« 78 jadrnic. Poleg zaposlenih je na begunjsko podjetje vezana še vrsta domačih dobaviteljev. Kot pojasnjujejo v Elanu, so lani poslovali s 600 domačimi dobavitelji, s katerimi so ustvarili za 17,5 milijona evrov prometa. Elan, ki ustvari vso proizvodnjo doma, pa ustvari več kot 90 odstotkov prihodkov s prodajo na tujih trgih. Od skupno 53,8 milijona evrov lani ustvarjenih prihodkov so jih s prodajo v tujino ustvarili 48,6 milijona evrov. Ker je Elan pretežno izvozno usmerjen, davka na dodano vrednost v Sloveniji ne plačuje oziroma ga ima v presežku, medtem ko plača letno za socialne prispevke in druga davčne odtegljaje in carine 1,24 milijona evrov.
