S predpono bio- se večina potrošnikov sreča v obliki nalepke na določenih živilih v trgovini ali na tržnici. Postavljena pred besedo tehnologija pa opisuje eno najhitreje rastočih svetovnih industrij 21. stoletja, ki zajema področje farmacije, prehrane, okolja in številna druga.
Malo Slovencev dohaja mednarodno konkurenco
Vrednost biotehnološke industrije, ki bo po prepričanju mnogih strokovnjakov ključna za zagotavljanje trajnostnega razvoja vse družbe v prihodnosti, se je po oceni analitske hiše Ibis World lani približala 290 milijardam dolarjev. V petih letih je dosegla povprečno 10,8-odstotno rast, ki se bo po devetodstotni stopnji nadaljevala tudi v prihodnjem petletnem obdobju. Leta 2020 bodo biotehnološka podjetja ustvarila že več kot 450 milijard dolarjev prihodkov, kar je več kot seštevek prihodkov sto največjih orožarjev na svetu.
Bo tem trendom sledila tudi Slovenija? Pri nas je biotehnološka panoga za zdaj slabše razvita, kot bi si želeli, meni dr. Branka Javornik, profesorica za genetiko in biotehnologijo na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. S podobnimi biološkimi zdravili se ukvarjata dve močni farmacevtski družbi, Lek in Krka, ki jima dela konkurenco nekaj podružnic tujih družb. V biotehnološki panogi imamo ob tem še nekaj poznanih podjetij, kot je ajdovsko Bia Separations, ki ustvarja okoli štiri milijone evrov prihodkov na leto, a tudi manjša in hitro hitro rastoča podjetja. Mednje lahko štejemo Acies Bio iz ljubljanskega tehnološkega parka, ki za naročnike raziskuje in išče rešitve na področju biotehnologije in drugih panog. Od leta 2010 do konca 2013 je podjetje podvojilo svoje prihodke, na 1,7 milijona evrov. Iz tehnološkega parka posluje tudi GenePlanet, specializiran za genetsko testiranje. Podjetje Educell medtem omogoča strankam shranjevanje izvornih celic, že nekaj časa pa se ukvarja z vzgajanjem hrustanca za medicinske namene in posledično veliko sodeluje z ljubljanskim kliničnim centrom (UKC). »Po znanju se lahko merimo celo s svetovno elito, žal pa nam manjka nekaj podjetniškega poguma,« vidi Javornikova trenutno stanje v slovenski biotehnološki industriji.
Največji posel še vedno farmacija
Biotehnologija spremlja človeštvo že tisočletja. Čeprav starodavni ljudje niso razumeli mikrobioloških procesov, lahko štejemo sir za enega prvih proizvodov biotehnologije, saj je bil narejen z dodajanjem encimov mleku. Biotehnološki principi so bili uporabljen tudi pri varjenju piva, proizvodnji kisa in peki kruha, pri čemer so ljudje izkoriščali moč kvasovk.
Danes so procesi, ki jih uporabljajo multinacionalke, precej kompleksnejši, njihov cilj pa je tako zagotavljanje trajnostnega razvoja kot tudi ustvarjanje dobičkov. V svetovnem merilu sta za biotehnološka podjetja trenutno zanimivi predvsem dve področji – farmacija in prehrambna industrija, od koder prihajajo največja podjetja v panogi. Na večini lestvic je kot največje svetovno biotehnološko podjetje po tržni kapitalizaciji opredeljen Novo Nordisk, ki slovi kot proizvajalec inzulina in encimov (kazein in drugi). Danska družba je na borzi vredna več kot 125 milijard dolarjev in je lani ustvarila skoraj 14 milijard dolarjev prihodkov. A kmalu bi lahko vodilno mesto v panogi prevzel proizvajalec bioloških zdravil Abbvie, ki je lani ustvaril skoraj 20 milijard dolarjev prihodkov. S trenutno najbolj prodajanim zdravilom na svetu humira (biološko zdravilo za revmatoidni artritis) je leta 2013 ustvaril 11,5 milijarde dolarjev prihodkov. Biološka zdravila so zagotovo prihodnost. »Kemoterapija je za srednji vek, saj pobije vse, nova biološka zdravila bodo uničila le škodljive celice, viruse in bakterije,« je Javornikova orisala prihodnost medicine.
Od prehranskih velikanov do nišnih igralcev
Med največje v biotehnološki industriji lahko zagotovo štejemo tudi prehranskega velikana Monsanto, ki z gensko spremenjenimi organizmi (GSO) kuje enormne dobičke. Lani je ustvaril 15,8 milijarde dolarjev prihodkov in 2,74 milijarde dolarjev čistega dobička. Svoje bogastvo je zgradil na patentiranem genu, ki ga danes vsebuje kar 81 odstotkov na svetu pridelane soje. Mnogim lobijem vzpon novodobnih kmetijskih velikanov, kot so Monsanto, Syngenta in Dupont Pioneer, seveda ni všeč. Vendar pa Javornikova pravi, da je področje GSO izredno regulirano na obeh straneh Atlantika, zaradi česar ni bojazni za zdravje potrošnikov. »Gensko spremenjene sorte kmetijskih rastlin predstavljajo napredek pri pridelavi hrane,« je dejala in poudarila, da vsaj v nekaterih primerih tudi zmanjšanje tveganj za zdravje ljudi in okolje. Gensko spremenjena koruza na primer ne potrebuje toliko pesticidov in herbicidov, saj je že sama po sebi odporna proti veliko škodljivcem. Gensko spremenjene svinje pa denimo ne potrebujejo antibiotikov in drugih zdravil, s katerimi jih pitajo številni rejci.
Bomo torej v prihodnje jedli le še gensko spremenjeno hrano? »Ne,« je bila jasna Javornikova. Hkrati meni, da je ekološka pridelava premalo učinkovita, da bi nahranila rastoče svetovno prebivalstvo. Bo pa delež s pomočjo gensko spremenjenih organizmov pridelane hrane v prihodnje zagotovo večji. Ravno v tem času se podjetje Aquabounty bojuje za dovoljenje za prodajo gensko spremenjenih lososov.
Genski inženiring živali ni namenjen le prehrani, temveč tudi boju proti boleznim. Britansko podjetje Oxitec se na zelo inovativen način bojuje proti bolezni denga, za katero vsako leto zboli med 50 in 100 milijoni ljudi (približno 20.000 jih umre). Prenašalci bolezni so komarji, najučinkovitejši način za preprečitev epidemije pa je uničenje komarjev. Oxitec je zato razvil komarje moškega spola z genom, ki ubije njihovo potomstvo. V poskusih so Oxitecovi komarji, izpuščeni na kritična območja, zmanjšali populacijo komarjev za 96 odstotkov, v pol leta pa so jo iztrebili in s tem bolezen denga.
