Uprava Mlinotesta na čelu z dolgoletnim direktorjem Davidom Nabergojem bo skupaj z nekaterimi sedanjimi in nekdanjimi zaposlenimi – ter morda tudi s finančno pomočjo občine Ajdovščina – sodelovala v boju za prevzem druge največje pekarske družbe v državi.
Pred dnevi so tako vodilni menedžerji Mlinotesta z 1,3 milijona evrov dokapitalizirali v začetku leta ustanovljeno družbo Mlino. Prek nje nameravajo sedaj odkupiti 77,3-odstotni delež, ki je trenutno v lasti Vipe Holding, v kratkem pa bo očitno že naprodaj. Po napovedih likvidacijskega upravitelja Mirana Gomboča naj bi Vipa Holding še letos objavila razpis za prodajo nekaj manj kot tridesetodstotnega paketa delnic Mlinotesta. Po neuradnih informacijah pa naj bi se prodaji pridružiti tudi Gorenjska banka, ki ima na 48-odstotnem paketu delnic Mlinotesta vpisano zastavno pravico.
A kot kaže, bo dražba zgolj še formalnost. Možnosti, da bi kdo od konkurentov resneje posegel v boj za nakup Mlinotesta, praktično ni. Edini, ki ima pregled nad trenutnim stanjem v Mlinotestu, je namreč njegova uprava, ki pa po neuradnih informacijah potencialnim kupcem doslej ni želela omogočiti niti skrbnega pregleda. Dodatno oviro morebitnim konkurenčnim kupcem je v začetku tedna postavil tudi nadzorni svet Mlinotesta, ki je najprej razrešil Nabergoja, nato pa mu podelil nov šestletni mandat. Tega je dobil tudi član uprave Matija Majcenovič, po novem pa bo v upravi sedel še Danilo Kobal, dosedanji direktor pekarstva in proizvodnje v Mlinotestu. Tretja ovira konkurenčnim snubcem je družba FIN Vita, ki ima v lasti slabih 19 odstotkov Mlinotestovih delnic. Fin Vita je uradno v lasti Mirana Kovača, vendar pa je njen ekonomski lastnik Mlinotest, ki je tudi eden od njenih ključnih financerjev.
»Mogoče ne bomo edini, ki si bomo prizadevali kupiti Mlinotest, smo pa organizirani in bomo lahko po vseh pravilih poskušali uresničiti svoje cilje. Nadejamo se, da bomo lahko tako tudi mi postali ena od redkih svetlih izjem v Sloveniji, ki dokazuje, da je lastništvo zaposlenih uspešno tako za poslovanje družbe kot tudi za dobrobit delavcev ter širše skupnosti,« nam je povedal direktor družbe Mlino in ene od hčerinskih družb Mlinotesta Franko Perič. »Trendi v najrazvitejših državah Evropske unije kažejo, da je lahko sodelovanje zaposlenih v lastništvu zelo dobro jamstvo za uspešno poslovanje. Ker razmere v dolini, ki je izgubila veliko včasih zelo dobrih in uspešnih podjetij, ne kažejo optimističnih gospodarskih trendov, je bil odziv velik,« je še dodal. Svoje prihranke v Mlino je vložilo 50 posameznikov, pri čemer ima Nabergoj 16-odstotni lastniški delež. Enak delež ima prek družbe Evklid tudi Majcenovič. Kobal je lastnik devetih odstotkov družbe Mlino, direktor kadrovske in pravne službe Blaž Praček ter direktor prodaje Robert Rutar pa imata v lasti vsak po nekaj manj kot osemodstotni delež. Skupaj torej omenjenih pet vodilnih mož ajdovske skupine obvladuje okoli 57 odstotkov družbe Mlino, preostali družbeniki pa so v povprečju v družbo vložili vsak po nekaj tisoč evrov.
Kako namerava družba Mlino financirati nakup večinskega deleža Mlinotesta, za zdaj ni znano. Družbeniki so v njen kapital, kot rečeno, skupno vplačali za 1,3 milijona evrov. Še slab milijon evrov bi jim lahko zagotovila tudi občina Ajdovščina. Že bivši župan Marjan Poljšak je v proračunu občine za letošnje leto rezerviral 930.000 evrov za povečanje kapitalskih deležev v družbah. »Ta sredstva so bila namenjena nakupu določenega deleža v Mlinotestu in ne zadoščajo za nakup celotne družbe,« je dejal novi ajdovski župan Tadej Beočanin. Občina bi v tem primeru vstopila v lastništvo menedžerskega podjetja Mlino. »To se bo zgodilo samo v primeru, če bo to neizogibno potrebno, da se Mlinotest ohrani v domačih rokah,« pravi Beočanin, ki se boji, da bi bil Mlinotest tarča sovražnega prevzema katere od domačih ali tujih konkurenčnih družb. Te bi ga lahko po njegovem mnenju izčrpale, razprodale premoženje, poslovanje racionalizirale s pretiranim zmanjšanjem števila zaposlenih ali preselile dejavnost iz Ajdovščine.
Spomnimo, da je v preteklosti Mlinotest večkrat poskušal prevzeti Žito, vendar vsakokrat naletel na odpor lokalnih skupnosti in uprave Mlinotesta. Prav zaradi tega sta se konec lanskega leta Mlinotest in Žito tudi lastniško razšla, pri čemer je Fin Vita odkupila Žitov delež v Mlinotestu, plačala pa ga je s svojimi delnicami Žita.
