Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) bo leta 2015, ko naj bi na polno začel obratovati blok 6, ustvarila dobrih 50 milijonov evrov izgube.
To po naših informacijah kažejo projekcije, ki so jih v zadnjih tednih izdelali na Holdingu slovenske elektrarne (HSE), edinem lastniku TEŠ. Iz njih je dokončno razvidno, da v Šoštanju po zagonu 1,43 milijarde evrov vrednega projekta TEŠ 6 ne bodo zmogli sami vračati posojil mednarodnim upnikom. Spomnimo, po zadnji različici investicijskega načrta bi moral TEŠ, ki ga po novem vodi Matjaž Eberlinc, že prihodnje leto odplačati prvih 30 milijonov evrov posojil za projekt, tranša v letu 2016 pa bi bila še skoraj trikrat višja (okrog 80 milijonov evrov). Te zneske bo moral v celoti pokriti HSE. Generalni direktor holdinga Blaž Košorok izjav o projekcijah ne želi dajati.
Kaj nova dajatev pomeni za TEŠ
Sama izguba elektrarne bi lahko bila še višja. To bi se zgodilo v primeru, če bo vlada vztrajala pri uvedbi dajatve na ogljikov dioksid (CO2), ki bi veljala tudi za energetske objekte. Ta bi TEŠ, ki je lani kot največji onesnaževalec v Sloveniji v okolje spustil okrog 4,2 milijona ton CO2, po sedanjem predlogu letno stala od 16 do 20 milijonov evrov. V tem primeru se elektrarna, tako po naših podatkih kažejo ocene HSE, zelo verjetno ne bi mogla rešiti pred insolventnostjo. V TEŠ in HSE naj bi v zadnjih dneh pripravljali scenarije za prilagoditev obratovanja po zagonu novega bloka, ki bi bilo nižje od predvidenega. A pri tem imajo zvezane roke zaradi zavez Evropski investicijski banki (EIB) in Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD), ki sta največja upnika TEŠ. Hkrati bi s tem težavo zgolj preložili na Premogovnik Velenje, od katerega bi TEŠ kupovala manj premoga in posledično oklestila tudi prihodke te družbe. Po prvotnih načrtih bi TEŠ 6 letno proizvedel okrog 3500 gigavatnih ur električne energije.
Projekt TEŠ 6 je sicer – kljub nekaterim tehničnim težavam – tik pred koncem. Do začetka prihodnjega leta naj bi luč sveta ugledala tudi težko pričakovana nova, skupaj že šesta različica investicijskega programa, ki jo v Šoštanju in HSE pripravljajo (in popravljajo) že leto dni. V njej bo določena tudi nova odkupna cena premoga – okrog 2,75 evra na gigadžul.
Nova cena premoga: 2,75 evra na gigadžul
Z njo ne bodo zadovoljni ne v TEŠ ne v Premogovniku Velenje (vodi ga Ludvik Golob). Prva bi namreč zaradi rekordno nizkih cen električne energije poslovala z izgubo (resda precej nižjo), četudi bi lignit iz Velenja odkupovala po prvotno predvideni ceni 2,25 evra na gigadžul. Višja cena bo TEŠ, kjer so lani za proizvodnjo električne energije porabili okrog 3500 milijonov ton premoga, povzročila za najmanj dvajset milijonov evrov dodatnih stroškov. Ti bodo zelo verjetno še višji, saj se je v tem času nekoliko zmanjšala tudi kurilna vrednost premoga iz Velenja. Tudi premogovnika nova cena lignita še zdaleč ne bo rešila iz težav. Za neovirano tekoče poslovanje skupine, ki jo je v zadnjih mesecih udaril tudi zastoj pri pridobivanju premoga iz enega od dveh odkopov, bi morala ta po nekaterih ocenah lignit prodajati po ceni okrog tri evre na gigadžul.
V vsakem primeru se je HSE znašel na prelomnici. Tako TEŠ kot Premogovnik Velenje pri življenju ohranjajo finančne injekcije holdinga. Ta je s pogodbami prevzel že za okrog 150 milijonov evrov dolga TEŠ do dobaviteljev in bank. Kaj je z načrtovano dokapitalizacijo TEŠ, ki ji je rdečo luč že pred časom prižgalo ministrstvo za finance, ni jasno. Prav tako ne, kdaj bodo v HSE izvedli tako imenovani test zasebnega interesa za vlaganje v elektrarno, ki naj bi pokazal, da pri holdingovem vložku v TEŠ ne bo šlo za državno pomoč. Še težji je položaj premogovnika. Ta naj bi do konca leta HSE, ki družbi že več mesecev zagotavlja denar za plače, dolgoval že rekordnih 60 milijonov evrov. Po nekaterih informacijah naj bi holding ta znesek sčasoma pretvoril v kapital premogovnika, s čimer bi ubil dve muhi na en mah. Poleg tega, da bi kapitalsko okrepil družbo, ki je lani ob 111 milijonih evrov prihodkov ustvarila kar 37 milijonov evrov izgube, bi iz nje iztisnil tudi njene male delničarje, ki si že več let na različne načine prizadevajo HSE prodati svoje deleže. S tem pa bi v HSE storili prvi korak k že dlje časa napovedani združitvi elektrarne in premogovnika.
