Sodnica Betka Kinderman je lahko zgolj ugotovila, da ni bilo dražiteljev, napovedala, da bo vnovično dražbo razpisala le v primeru, da bodo tako v roku šestih mesecev zahtevali upniki, sicer bo izvršitveni postopek zaključila.
Vnovičen poskus prodaje ene od nepremičnin, na katere se je po "bankrotu" mariborske nadškofije, usedla ena od bank upnic, pa hkrati kaže, da vrh slovenske cerkve kljub takšnim napovedim očitno še vedno ni uspel najti ustreznega dogovora z bankami. V mariborski škofiji, ki prav tako še vedno nima polnomočnega nadškofa, sicer pred javnostjo še naprej molčijo.
Nadškofija Maribor ima sicer dolgove tudi do drugih upnikov, med katerimi sta vsaj na hipoteki za samostan Studenice, ki so ga prav tako že nekajkrat neuspešno prodajali, vpisani tudi banki BKS in Sparkasse. Zabredli so celo tako daleč, da je v nevarnosti celo njihova nedokončana cerkev v Košakih, ki so jo gradili z izdatnimi prispevki vernikov, a je za zdaj neuspešno prodajo zahteval SCT v stečaju.
Oktobra lani se je po zaslugi italijanskega tednika L'Espresso v javnosti pojavilo ugibanje, da naj bi Vatikan preko svoje banke IOR mariborski nadškofiji pomagal s 40 milijoni evrov brezobrestnega posojila za pokrivanje dolga, ki je nastal ob finančnem zlomu družb Zvon ena in dva. Že naslednji dan so v Svetem sedežu takšne informacije odločno zanikali.
Bolj realna so se zdela pričakovanja, da bo Mariboru na pomoč priskočila sosednja škofija Gradec-Seckau. Od tam so že pred časom sporočali, da so pogajanja v zaključnih in ključnih fazah, vendar morajo v izvensodni dogovor privoliti tudi upniki. Glede na novo dražbo, se to očitno doslej še ni zgodilo.
O kriznih razmerah
O kriznih razmerah v Cerkvi so sicer govorili tudi na srečanju škofov srednje in vzhodne Evrope v Varšavi pretekli teden, ki se ga je udeležil tudi ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. Kot je sporočil za STA, je bilo največ časa posvečenega gospodarskim škandalom v Cerkvi in temu, kako jih reševati. Pri tem so udeleženci ugotovili nekaj ključnih priporočil, ki jih je treba upoštevati, ko se zgodi določen ekonomski škandal v škofiji.
Po enem izmed priporočil je treba položaj obravnavati zelo resno, vedno pa najprej zavarovati ljudi, torej zaposlene, ali vse, ki so kakorkoli oškodovani, šele nato pa reševati vprašanje lastnine. Natančno je treba analizirati položaj skupaj s strokovnjaki in ga realno oceniti. "Če se gremo tukaj neke igrice, skrivanje, prikrivanje in podobne manipulacije, postaja s tem situacija še veliko težja," so po navedbah Jamnika ugotovili škofje.
Odgovornost nikoli ni kolektivna
Ugotovili so še, da odgovornost nikoli ni kolektivna, ampak gre za imena in priimke, pa tudi, da je medijem treba posredovati čim več podatkov. "Molk ob tem, ko se zgodi nek gospodarski škandal, samo poveča nezaupanje, dvome," so še zaključili.
Po navedbah Jamnika predstavljena načela ne potrebujejo posebne aplikacije na slovenske razmere. "Najbrž ste tudi sami že ugotovili, da so načela v veliki meri tako postavljena, kot da bi predavatelji iz Bruslja, Washingtona, Kijeva imeli pred seboj razmere v Cerkvi na Slovenskem," je dodatno pojasnil za STA.
