Šesterica bank (NLB, NKBM, Abanka, Banka Celje, Probanka in Factor banka) je leta 2008, še zadnje relativno mirno leto pred izbruhom finančne krize v Sloveniji, ko je bil obseg kreditiranja podjetij na vrhuncu, obvladovala kar več kot 57 odstotkov trga, merjeno z bilančno vsoto. Do leta 2013 se je njihov delež skrčil za skoraj desetino, na 48,7 odstotka.
NLB, NKBM, Banka Celje in Abanka – preostali sta šli v nadzorovano likvidacijo – morajo do leta 2017 oziroma leta 2018, kolikor naj bi trajali njihovi programi prestrukturiranja, skrčiti obseg poslovanja. O konkretnih številkah v bankah praviloma niso pripravljeni govoriti. S številkami so nam postregli le v NKBM, kjer so pojasnili, da morajo v skladu z načrtom prestrukturiranja do leta 2017 bilančno vsoto skupine znižati za 6,4 odstotka, pri čemer jo morajo letos znižati za 9,6 odstotka, nato pa jo lahko do leta 2017 povečajo za 3,2 odstotka. Glede samega kreditiranja gospodarstva pravijo, da je njegovo znižanje skladno s poslovnimi načrti banke, hkrati pa dodajajo, da je padec obsega posojil lani tudi posledica dejstva, da je »povpraševanje po kreditih še vedno večinoma povezano z obratnim kapitalom podjetij in še zmeraj preredko z investicijskimi naložbami, ki bi prispevale tudi k večji rasti kreditnega portfelja«.
Kar za polovico manj posojil podjetjem
Po podatkih Banke Slovenije so slovenske banke – v mislih imamo ves bančni sistem – od kreditnega vrha v letu 2008 do decembra lani zmanjšale kreditiranje podjetij za več kot polovico, na 9,2 milijarde evrov. Za koliko se je zmanjšal obseg posojil gospodarstvu v domačih bankah, bo znano, ko bodo te objavile letna poročila, do konca leta 2013 pa so se denimo v NLB in NKBM skrčili za kar okoli 45 odstotkov.
Čeprav so v bankah skopi s podatki, je jasno, da se zahteve evropske komisije, ki je pred davkoplačevalsko dokapitalizacijo bank potrdila načrte prestrukturiranja, že odražajo pri poslovanju vseh rešenih bank. V NLB so tako pred kratkim dejali, da »so edina merila, ki jih nadzorni svet upošteva pri presojanju uspešnosti uprave in poslovanja banke, zaveze, ki jih je ob dokapitalizaciji dala Slovenija evropski komisiji«.
Podobno so na naše vprašanje odgovorili tudi v Banki Celje: »Banka Celje posluje v skladu z zavezami, danimi evropski komisiji. Banka svojim strankam zagotavlja nemoten bančni servis, tako na strani aktive kot pasive.« V Abanki, ki se bo združila z Banko Celje, pa se bodo, sodeč po pojasnilih, v prihodnjih letih bolj osredotočili na kreditiranje srednjih, malih in mikro podjetij ter prebivalstva, ki naj bi se zmerno povečevalo.
Odhajata Raiffeisen in Hypo, krepi se Sberbank
Če izvzamemo razvojno SID banko, ki je zaradi kriznega kreditiranja močno povečala svojo navzočnost na trgu, primerjava poslovnih bank med letoma 2008 in 2013 kaže, da je svojo prisotnost na trgu najbolj okrepila SKB banka. Sodeč po pojasnilih namestnice glavnega izvršnega direktorja SKB banke Vojke Ravbar naj bi jo še bolj, in to v vseh segmentih poslovanja, od gospodarstva do gospodinjstev.
Nov igralec na trgu je ruska Sberbank, ki se je že leta 2013 zavihtela med pomembnejše banke, lani pa je njen tržni delež po bilančni vsoti, kot so nam pojasnili v banki, poskočil že na 4,59 odstotka. Ker podatki za druge banke še niso znani, ni mogoče špekulirati, kako visoko se je lani uvrstila banka. Hkrati se s trga umikata dve pomembni tuji bančni skupini, Hypo Alpe-Adria in Raiffeisen, kar prav tako odpira prostor novim bančnim skupinam ali pa že obstoječim igralcem.
V Banki Slovenije napovedujejo, da se bo zaradi zahtev iz programov prestrukturiranja in likvidacije dveh bank tržni delež domačih bank v prihodnjih dveh letih zmanjšal. Na razmerja moči bo vplival tudi umik prej omenjenih tujih bank in dejstvo, da so nekatere banke pri kreditiranju precej aktivne.
Za komentarje o poslovnih načrtih za prihodnjih nekaj let smo prosili praktično vse banke, ki poslujejo v Sloveniji, a so bile z odgovori večinoma precej skope. V Banki Koper so dejali, da so cilji poslovna skrivnost, so pa poudarili, da so lani povečali tržni delež pri kreditiranju. Še najbolj »zgovorni« so bili v Sberbank, kjer ne skrivajo agresivnega nastopa na trgu. Poudarjajo, da so ena redkih bank, ki v zadnjih letih ni krčila kreditiranja podjetij; njihov tržni delež po posojilih podjetjem je lani znašal 5,97 odstotka.
V Unicreditu, kjer ohranjajo stabilen tržni delež po bilančni vsoti, pravijo, da rast bruto domačega proizvoda (BDP) v Sloveniji »napoveduje tudi možen preobrat, kar zadeva povpraševanje po posojilih«. A dvig povpraševanja pričakujejo šele v drugi polovici leta, saj ves bančni sektor še vedno obremenjujejo slaba posojila v višini več kot 15 odstotkov vseh posojil. Da se povpraševanje povečuje, ugotavljajo tudi v Banki Slovenije, a hkrati opozarjajo, da so težave še vedno tudi na strani ponudbe: »Kljub cenejšim virom financiranja in zato postopnemu zniževanju obrestnih mer tudi za posojila so slovenske banke za najboljše slovenske kreditojemalce lahko še vedno nekonkurenčne.«
Kreditiranje gospodarstva so lani povečali tudi v Sparkasse, in sicer za štiri odstotke, je dejal predsednik uprave Sparkasse Andrej Plos. »Načrti za naprej ostajajo ambiciozni, tako pri rasti kreditiranja (načrtovane so podobne rasti, kot smo jo dosegli v lanskem letu) kot tudi na drugih področjih, pri zbiranju pasive in neobrestnih prihodkih. Največji izziv glede na aktualne razmere v gospodarstvu Slovenije bo zagotavljanje rasti v segmentu mala in srednje velika podjetja. Tržnega deleža banka nikoli ni imela za cilj, zato ga ni med planskimi postavkami,« je dejal Plos.
Novi igralci ali stari znanci?
Poleg tega, da je naprodaj slovenska podružnica Raiffeisen in se s trga umika še banka Hypo Alpe-Adria, se je tudi Slovenija v načrtih prestrukturiranja bank zavezala, da bo banke privatizirala. Za NKBM je postavljen rok 31. december 2016 (za NLB konec leta 2017), in če slednjega država ne bo uresničila, bo za to poskrbel skrbnik do konca leta 2017, pri čemer cena ne bo igrala nobene vloge. NKBM bi bila teoretično prodana tudi za en evro. Spomnimo, da se za NKBM zanimata ameriški sklad Apollo in madžarska banka OTP.
Na slovenski bančni trg bi tako lahko prišli še dodatni novi bančni igralci. Predsednik Združenja bank Slovenije France Arhar je pojasnil, da ni bojazni, da bi na trgu zaradi prestrukturiranja slovenskih bank nastala kakšna luknja. Ob tem dodaja, da Slovenija po razdolževanju podjetij ni posebnost v EU. »Lani je medbančno kreditiranje v Evropi upadlo za 4,6 odstotka, kreditiranje podjetij pa za 2,2 odstotka,« navaja Arhar.
Po Arharjevi oceni so banke konservativnejše pri odobravanju posojil, saj se je spremenilo tako ocenjevanje investicij kot tudi regulatorne zahteve, ki so postale strožje. Vendar tudi pri tem Slovenija, pravi Arhar, ni posebnost – v vsej Evropi vlada paradoks močno likvidnih bank in premalo varnih investitorjev oziroma kreditojemalcev. Glede okrevanja kreditiranja opozarja na izgubljeno desetletje na Japonskem, kjer je kreditiranje oživelo šele po 15 letih. Ker se je kreditiranje podjetij v Sloveniji v zadnjih petih letih zmanjšalo kar za polovico, je umestno vprašanje, kako nizko se kreditiranje sploh še lahko spusti oziroma kako dolgo gospodarstvo lahko ustvarja »brezkreditno rast«.