Tako gospodarstveniki kot politiki se že več let javno zavzemajo za večjo konkurenčnost slovenskih podjetij in diverzifikacijo izvoza, ki sta ključni za dolgoročno preživetje in razvoj slovenskega gospodarstva. Vendar so vse njihove obljube do zdaj izzvenele votlo. Slovenski izvoz je namreč čedalje bolj odvisen od evropskih trgov, na katere polagamo praktično vse upe že celo desetletje. Med krizo se je Sloveniji to že maščevalo, a lekcija očitno ni zalegla.
Obsojeni na milost in nemilost nemškega gospodarstva
Po dveh spodbudnih četrtletjih, ko je slovensko gospodarstvo na četrtletni ravni zraslo za en odstotek in 0,4 odstotka, se lahko zgodba okrevanja že do konca leta zaplete. Evropsko gospodarstvo se vidno ohlaja, dodatno pa so ga načele sankcije, ki so rezultat političnega spopada Bruslja, Washingtona in Moskve. V območju evra se je gospodarska rast v drugem četrtletju povsem ustavila. Še pomembneje za slovenska podjetja je 0,2-odstotno krčenje nemškega gospodarstva, saj potuje v Nemčijo letno krepko več kot štiri milijarde evrov slovenskega izvoza, kar predstavlja več kot 20-odstotni delež.
Pokašljevanje nemškega gospodarstva se sicer za zdaj še ne pozna na slovenskem izvozu. Aleš Cantarutti, direktor Centra za mednarodno poslovanje na GZS, je pojasnil, da je izvoz v Nemčijo v prvih petih mesecih na letni ravni zrasel za 5,2 odstotka. Generalni direktor Steklarne Hrastnik Andrej Božič je dejal, da so v Nemčijo letos količinsko prodali nekoliko manj namiznega stekla in stekla za svetila, vendar kljub temu dosegajo načrtovane donosnosti. Bolj uspešni so pri izvozu butičnih steklenic za pijače, kjer ohranjajo vodilni delež na trgu. »Tudi zato, ker se v obdobjih krize med drugim proda več alkoholnih pijač,« je pojasnil Božič. »Trenutno še ni zaznati zmanjšanja naročil,« pa je dejal Anton Mlakar, direktor prekmurskega podjetja Var, ki je dobavitelj različnih orodij za avtomobilsko industrijo. Evropski proizvajalci avtomobilov, kot so Volkswagen, BMW, Audi in Daimler, kljub pretnji sankcij iz Rusije namreč veliko povprašujejo po orodjih in izdelkih, ki jih nameravajo uporabiti pri proizvodnji novih modelov.
Tudi na področju stavbnega pohištva še ni krize. Ribniški Inles, ki izvozi v Nemčijo med 55 in 60 odstotki svojih izdelkov, po besedah predsednika upravnega odbora Andreja Mateta še ne čuti ohlajanja nemškega gospodarstva. Vendar je Mate hkrati opozoril, da bi lahko nadaljevanje negativnih trendov z zamikom udarilo po slovenskih izvoznikih.
Nemški čudež gre h koncu
Nemška centralna banka Bundesbank je že napovedala, da njena napoved 1,9-odstotne letne rasti nemškega BDP ni več realna. Ob nadaljevanju trenj na mednarodnih trgih ni izključen niti povratek v recesijo. Čas nemškega »gospodarskega čudeža« se torej izteka, saj v robustno rast ne verjame praktično nihče več. Zaupanje vlagateljev v nemško gospodarstvo je avgusta upadlo na 8,6 točke, kar je najmanj po letu 2012. Še pomembneje je, da se znižuje že osem zaporednih mesecev, kar pomeni, da je padalo, še preden je ukrajinska kriza začela kvariti gospodarsko razpoloženje v Evropi.
Razlogi za skrb so torej globlji. Eden je zagotovo nemški prenagljen prehod iz jedrske energije na precej dražjo zeleno energijo, ki ogroža prihodnost energijsko intenzivnih panog. Posledično se znižuje obseg investicij. Nemška podjetja so lani v stroje in opremo vložila le 6,2 odstotka BDP, kar je najmanj v zgodovini. Še v Sloveniji so podjetja leta 2012 (zadnji podatki) vložila več, in sicer dobrih 6,5 odstotka BDP. Bruto investicije v osnovna sredstva v Nemčiji komaj presegajo 17 odstotkov BDP, kar je približno štiri odstotne točke pod povprečjem razvitih držav. Slovenija vlaga v bruto osnovna sredstva približno enak delež BDP kot Nemčija, severni sosedi Avstrijci pa denimo kar 27 odstotkov BDP. Nemce bo podobno kot preostale evropske države dolgoročno začelo pestiti tudi starajoče prebivalstvo. Pri čemer so zadnji ukrepi nemške vlade, ki znižuje starost upokojitve za določene skupine s 67 let na 63 let, še dodatno breme za proračun in gospodarstvo.
Argument, da je bila gospodarska rast v drugem četrtletju negativna zaradi Rusije ali tople zime, ki da je omogočila izvedbo gradbenih del že v prvem četrtletju, tako ne stoji na najbolj trdnih nogah. Ob pretirani odvisnosti od Nemčije in Evrope pa stoji na prav tako majavih nogah tudi slovenski izvoz.
Iskanje novih trgov predrago
A kljub opozorilnim znakom nič ne kaže, da bi si slovenska podjetja želela poiskati varnost na drugih trgih. »Realno ne obstajajo večje možnosti za izrazitejšo diverzifikacijo izvoza, saj so zahteve po konkurenčnosti in nižjem cenovnem nivoju zunaj Evrope še precej ostrejše,« je dejal Mate, ki ni optimist. Napoveduje nadaljevanje padanja konkurenčnosti slovenskih podjetij, saj predvidena bodoča vlada ne ponuja nikakršnih ukrepov, ki bi bili pomembni za gospodarstvo.
»Obvladovanje oddaljenejših trgov zahteva več finančnih vlaganj, specifičnih znaj in primernih kadrov,« meni Cantarutti, ki ocenjuje, da večina podjetij enostavno nima dovolj premoženja, da bi nase prevzela vsa s tem povezana tveganja. Na pomoč bank pa tako in tako ne morejo računati. Večjo podporno vlogo bi morala tako po mnenju Cantaruttija odigrati država. Vse dotlej bomo namreč obsojeni na utesnjujočo in vse večjo odvisnost od Evrope. V prvih petih mesecih letos so slovenska podjetja v EU izvozila že 76,6 odstotka vsega blaga in storitev. To je skoraj deset odstotnih točk več kot v letu 2008. Vsi govori in sestankovanja o diverzifikaciji izvoza torej niso obrodili sadov.