Lastnik Agrokorja Ivica Todorić je včeraj na Dunaju vsem bankam upnicam Mercatorja predstavil načelni dogovor o dolgoročnem reprogramiranju posojil, ki ga je pred dnevi sklenil s ključnimi šestimi upnicami največjega slovenskega trgovca. Kot smo razkrili v Dnevniku, Todorić pričakuje, da bodo banke svoja posojila Mercatorju reprogramirala za devet let, pri čemer bi pribitek na začetno obrestno mero znašal vsega pol odstotka in bi se postopno zviševal do končnih šest odstotkov.

Poleg izredno ugodnih pogojev o višini obrestne mere in ročnosti posojil je bankirje včeraj po pojasnilih naših virov presenetil zlasti podatek, da Agrokorju v naslednjih treh letih ne bi bilo treba izpolnjevati praktično nobene pogodbene zaveze, recimo pokritosti obresti s kosmatim denarnim tokom in ustreznega razmerja med neto finančnim dolgom ter dobičkom iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA). Naj ob tem spomnimo, da je med ključnimi šestimi bankami upnicami Mercatorja, ki so načelno pristale na te pogoje, tudi NLB pod vodstvom Janka Medje, ki smo jo davkoplačevalci reševali z 1,55-milijardno dokapitalizacijo. Čas za dogovor z bankami se Todoriću sicer izteka. Skrajni rok za plačilo kupnine za delnice Mercatorja poteče konec meseca in če želi ujeti ta rok, mora dogovor z bankami doseči še danes.

Hud udarec za Agrokorjeve trgovske in prehrambne družbe

Todoriću pa zmanjkuje časa ne le za dogovor z bankami, od katerega je odvisna uspešnost prevzema Mercatorja, temveč tudi za rešitev svojega vedno bolj zadolženega poslovnega imperija. Podatki o poslovanju ključnih Agrokorjevih hčerinskih podjetij, ki smo jih pridobili v uredništvu, razkrivajo, da se ta soočajo z vedno resnejšimi težavami pri poslovanju, čedalje bolj pa so vpeta tudi v reševanje matične družbe Agrokor. Ključnih osem Agrokorjevih hčerinskih proizvodnih in trgovskih podjetij je imelo konec letošnjega marca že za 436 milijonov evrov danih posojil povezanim družbam, pri čemer večji del odpade na posojila, dana Agrokorju. Samo Konzum, ki ga je Todorić konec lanskega leta umaknil z borze in o svojem poslovanju javno ne poroča več, je do konca marca povezanim družbam posodil že skoraj 150 milijonov evrov. Med lanskim junijem in letošnjim marcem je hrvaški trgovec družbam iz Skupine Agrokor odobril za več kot 130 milijonov evrov posojil. Hkrati se je iz za zdaj neznanih razlogov kapital Konzuma znižal za visokih 120 milijonov evrov, na slabih 380 milijonov evrov, kratkoročni dolgovi pa povzpeli na 1,15 milijarde evrov.

Konzum ima vedno večje težave tudi pri poslovanju na svojem domačem trgu, saj so se mu prihodki v prvih treh mesecih letošnjega leta znižali za dodatnih pet odstotkov, čisti dobiček pa je znašal vsega milijon evrov. Največji hrvaški trgovec je tako vedno bolj odvisen od dobaviteljev, ki ga že vrsto let znatno financirajo. Toda to je privedlo do tega, da Konzum tudi s prodajo vseh svojih zalog in izterjavo terjatev ne bi mogel več pokriti dolgov do dobaviteljev. Podobno s prodajo zalog in izterjavo terjatev svojih kratkoročnih dolgov ne bi mogli pokriti niti Pik Vinkovci, Jamnica in Agrokor – trgovina, ki se ukvarja z odkupom žitaric in preprodajo kmetijskega repromateriala.

Konzum je očitno eden največjih poražencev agresivne širitve Agrokorja v zadnjih dveh desetletjih ter vstopa Hrvaške v EU, ki je veliko bolj koristil njegovim konkurentom. Plodine, Lidl, Kaufland, Mercator-H in Spar so namreč lani prihodke v maloprodaji celo povečali, med večjimi hrvaškimi trgovci pa je padec prihodkov iz maloprodaje doletel le še Tisak (v lasti Agrokorja in Adris Grupe). Padec prodaje Konzuma se vedno bolj negativno odraža tudi na poslovanju Agrokorjevih prehrambnih podjetij, ki dobršen del svojih prihodkov ustvarijo prav na trgovskih policah največjega hrvaškega trgovca.

Agrokorjevim hčerinskim družbam se kopičijo neprodane zaloge

Tako ne preseneča, da so prihodki Leda v prvih treh mesecih letošnjega leta padli kar za 15 odstotkov, prihodki Zvijezde pa za visokih 20 odstotkov. Pri tem sta Ledo in Zvijezda v prvem četrtletju poslovala z izgubo, pred podobno usodo pa je Jamnico rešila le prodaja nekaterih nepotrebnih naložb.

Da mora Todorić za svoje prehrambne družbe v čim krajšem času zagotoviti dodatni prostor na trgovskih policah, nakazuje tudi podatek, da se njegovim družbam vedno bolj kopičijo neprodane zaloge. Ledo je imel konec marca že za več kot 30 milijonov evrov zalog, kar je skoraj dvakrat več, kot je v prvem četrtletju ustvaril prihodkov. Ob tem omenimo, da so imele na primer Ljubljanske mlekarne konec lanskega leta v zalogah ujeto manj kot enomesečno prodajo. Pik Vinkovci bi za prodajo vseh svojih zalog potrebovali že več kot deset mesecev, Jamnica in Sarajevski kiseljak pa sta imela konec marca v zalogah ujetih približno toliko sredstev, kolikor sta v prvih treh mesecih ustvarila prihodkov. Spet za primerjavo omenimo, da je imela Radenska konec lanskega leta v zalogah le enomesečno prodajo.

Vedno slabši položaj Agrokorjevih prehrambnih podjetij dodatno povečuje tveganje za slovensko prehrambno industrijo, ki je v veliki meri odvisna prav od Mercatorja. Toda to očitno odhajajoče vlade pod vodstvom Alenke Bratušek (še) ne skrbi. Spomnimo, da sta kmetijski in gospodarski minister Dejan Židan in Metod Dragonja že pred tremi tedni predstavnikom sindikatov in kmetov napovedala, da bosta prodajo Mercatorja najkasneje do konca maja uvrstila na dnevni red vlade in zahtevala jasna stališča. Vlada očitno o tem ne bo odločala niti na današnji seji. Na gospodarskem ministrstvu v tednu dni še vedno niso odgovorili na naša vprašanja, iz kabineta predsednice vlade pa so nam odgovorili, da predloga pristojnega ministrstva do včeraj sploh niso prejeli.