"Sodba ne izniči mednarodne obveznosti, ki jo imajo države naslednice po sporazumu o vprašanjih nasledstva in o tem sodišče v sodbi niti ne govori, je pa to logično tudi z vidika mednarodnega prava," je dejala glede nadaljevanja pogajanj naslednic o prevzemu garancij za stare devizne vloge.
Ta obveznost tako za države naslednice dejansko ostaja in je "sigurna, da si bo Republika Slovenija še vedno prizadevala, da bi do teh pogovorov enkrat v bodočnosti prišlo".
Za pogajanja pa sta potrebna soglasje petih držav in politična volja, tako da je utemeljen dvom, da bi bile ostale naslednice pripravljene na njihovo nadaljevanje. K oblikovanju te politične volje pa verjetno ne bo pripomogla niti sodba evropskega sodišča, je dejala.
Šest mesecev za akcijski načrt
Ali je Srbija, ki ji je sodišče prav tako naložilo poplačilo varčevalcev Investbanke, sedaj kaj bolj pripravljena na pogajanja, ni vedela povedati, saj v Srbiji še ni bilo večjega odziva na sodbo.
Na vprašanje o tem, kako bo Slovenija prišla do sredstev, potrebnih za poplačilo varčevalcev LB, je dejala, da bo, kot kažejo prve informacije, Slovenija imela šest mesecev časa za pripravo akcijskega načrta, ki ga bo predložila Svetu Evrope. V enem letu pa mora sprejeti potrebne ukrepe, tudi zakonodajne, ki bodo omogočili poplačilo vlog, zato je za odločitev še nekaj časa. Shema za poplačilo se bo sicer pripravljala v okviru vlade in ministrstva za finance.
Dejstvo pa je, da je nekaj sredstev v ta namen rezerviranih v skladu za nasledstvo. Predvideva pa, "da bo več pozornosti in aktivnosti potrebno nameniti tudi tožbam za izterjavo terjatev Ljubljanske banke do hrvaških podjetij na teritoriju Hrvaške".
Glede mnenja svojega predhodnika Rudija Gabrovca, da bi bilo treba razglasiti stečaj LB, da bi ta lahko prišla do svojih terjatev na Hrvaškem in v BiH, pa je dejala, da "če je Slovenija po tej sodbi dolžna plačati dolgove LB, potem je po vsej verjetnosti smiselno razmišljati o tem, kaj je premoženje LB". Problem pa je ustavni zakon, ki je določil status LB, tako da ne gre samo za poslovno odločitev, je dodala.
Priprava sheme bo pravno zahtevna
Pravno bo priprava sheme vsekakor zelo zahtevna naloga. Na vprašanje, ali obstaja možnost, da bi Slovenija za vzpostavitev sheme lahko dobila več časa, torej več kot leto dni, je pojasnila, da se lahko Svet Evrope zaprosi za odložitev v primeru objektivnih razlogov, kar bi v primeru Slovenije lahko bilo dejstvo, da še nima nove vlade.
Nekaj možnosti torej je, treba pa se je zavedati, da je sodišče že v sodbi povedalo, kakšni so ukrepi, če je Slovenija ne bo izpolnila, je poudarila. Prvi ukrep bi tako bil, da sodišče odmrzne 1850 tožb, ki so na sodišču vložene zoper Slovenijo z istim pravnim temeljem. Sodišče pa lahko tudi določi odškodnine, saj v sodbi ni prisodilo odškodnin varčevalcem, je pa zapisalo, da se za to lahko odloči, če Slovenija sodbe ne bo spoštovala.
V 147. členu sodbe je sicer sodišče zelo jasno zapisalo, da sodba velja samo za varčevalce, ki še niso bili poplačani. Še bolj izrecno kot v prvi sodbi v zadevi iz leta 2012 je izpostavilo, da so izključeni že poplačani varčevalci.
Na prenesene vloge, za katere na Hrvaškem potekajo sojenja, se tako sodba ne nanaša in niti ne na veljavnost memoranduma z Mokric, je poudarila. "Namen sodišča je bil, da pokrije tiste, ki so jim bile kršene človekove pravice, konkretno pravica do premoženja. Tem, ki so že bili poplačani, pa ta pravica ni bila kršena," je poudarila.
Sodba omejena na civilno-pravni odnos med banko in podružnico
Po njeni oceni v sodbi preseneča to, "da je sodišče reklo, da je teritorialno načelo samo eno izmed načel, ki se uporabljajo v nasledstvu, da pa se uporablja tudi načelo pravične razdelitve dolgov (equity), ki ga določa dunajska konvencija o nasledstvu, pa tudi Badinterjeva komisija je o tem govorila ob razpadu države". Sodišče je reklo tudi, da to, ali je bil dolg pravično razdeljen med države, presega okvir njegove presoje.
Tudi če bi veliki senat gledal na načelo pravične razdelitve dolgov, pa je vprašanje, kako bi lahko pojasnil, da je Slovenija že poplačala vse varčevalce na svojem teritoriju, po tej sodbi pa jih mora plačati še v drugih državah naslednicah. In tudi, kakšno bi bilo razmerje glede različnih držav naslednic, je dodala.
Sodba se je omejila zgolj na to, da gre za civilno-pravni odnos med banko in podružnico, nasledstvo pa izloča na podlagi dejstva, da se države že vrsto let v okviru nasledstva niso mogle o ničemer dogovoriti, pri tem pa ne presoja, kdo je bil odgovoren, da se pogajanja niso nadaljevala oziroma da niso bila uspešna.
Polak Petričeva je poudarila, da sodišče sploh ni presojalo o tem, ali so druge naslednice odgovorne, in izpostavila, da je veliki senat glede zadeve zasedal le dvakrat - 10. julija lani, ko je bila ustna obravnava v Strasbourgu, in 28. maja letos.
Pritrdila je še stališču nemške sodnice Angelike Nussberger, ki je v ločenem mnenju ocenila, da je sodišče na nek zelo poenostavljen način razsodilo o zelo kompleksni pravni in dejanski zadevi.
Za Josipovića odločitev sodišča v Strasbourgu pričakovana
Hrvaški predsednik Ivo Josipović je danes med obiskom v hrvaškem Zagorju izjavil, da je pričakoval, da bo Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu naložilo Sloveniji poplačilo varčevalcev Ljubljanske banke. Po njegovi oceni je bila sredina odločitev sodišča v skladu z zakonom in pravičnostjo.
"Ne mislim in ne verjamem, da bo odločitev vplivala na odnose med Slovenijo in Hrvaško. Naši odnosi so zelo dobri. Odločilo je sodišče, ki je na evropski ravni in nihče se ne more pritožiti, da smo bili pristranski," je Josipovićevo izjavo povzela hrvaška tiskovna agencija Hina.
Ko gre za spor med Hrvaško in Slovenijo glede starih deviznih vlog LB, ki so bile prenesene v javni dolg Hrvaške, je Josipović večkrat izjavil, da pričakuje kompromisno rešitev, ki bo pravična za obe državi.
