Skupina Žito bo očitno zaključek privatizacije pričakala z najboljšimi rezultati po začetku finančno-gospodarske krize. Po prvih ocenah uprave pod vodstvom Janeza Bojca bo največja slovenska pekarska skupina letos ustvarila 3,1 milijona evrov čistega dobička, kar je za skoraj polovico več kot leto prej, medtem ko se bodo prihodki po več letih stagnacije zvišali za dobre tri odstotke. Prvič po približno desetih letih bo Žito leto zaključilo z več zaposlenimi, kot jih je imelo v začetku leta, Bojc pa dodatna zaposlovanja, rast prihodkov in dobička napoveduje tudi za prihodnje leto.
Rast dobička je v veliki meri posledica nekoliko nižjih cen surovin, medtem ko so se prihodki zvišali predvsem zaradi večje količinske prodaje ter okoli 20-odstotne rasti izvoza. »Lani smo po desetih letih mirovanja našo proizvodnjo povečali za deset odstotkov. Toda slovenske prehrambne družbe so premajhne, da bi na tujih trgih konkurirale z masovno proizvodnjo, lahko pa tekmujemo z našimi nišnimi izdelki,« ocenjuje Bojc. Na trgih EU bo Žito letos sicer ustvarilo okoli 12 milijonov evrov prihodkov, v državah jugovzhodne Evrope pa dobrih osem milijonov evrov.
Za naložbe nameravajo v Žitu prihodnje leto nameniti nekaj več kot pet milijonov evrov, večinoma za povečanje proizvodnih kapacitet. Toda v to ni vključen morebiten prevzem Pekarne Grosuplje, za katero se potegujejo. »Žito je za Slovenijo preveliko, za celotno regijo jugovzhodne Evrope pa premajhno. Do konsolidacije v pekarski dejavnosti bo v vsakem primeru moralo priti, dobavitelji in proizvajalci, ki bodo odvisni le od lokalnega trga, pa bodo temu zelo težko kljubovali,« načrtovane naložbe in zanimanje za nakup Mercatorjeve Pekarne Grosuplje pojasnjuje Bojc. Kot še dodaja, bi Žito v grosupeljsko pekarno lahko preselilo tudi del svoje proizvodnje, kar bi olajšalo tudi dokončno izselitev iz ljubljanskega BTC.
Tako ne preseneča, da si želi Bojc za Žito kapitalsko močnega lastnika, ki bi jim pri načrtovani konsolidaciji pekarske dejavnosti v regiji pomagal. Prevzem konkurenčne pekarne bi sicer Bojc delno financiral iz tekočega denarnega toka Žita, delno pa z novimi posojili. Trenutno neto finančni dolg Žita znaša le še okoli 12 milijonov evrov, medtem ko bo letošnji dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) dosegel 9,5 milijona evrov.
Toda pri prodaji Žita bodo morali lastniki upoštevati tudi morebitne posledice prihoda novega večinskega lastnika. Kot smo razkrili, večino potencialnih snubcev zanimajo le nekateri posamezni proizvodni programi Žita, medtem ko bi preostale prodali. To bi utegnilo imeti velik negativen vpliv tudi na državno blagajno. Žito namreč plača okoli deset milijonov evrov različnih davkov in prispevkov na leto, obenem pa odkupi tudi približno polovico vse krušne pšenice, ki jo pridelajo domači pridelovalci.
