Načrti bank, da bodo še pred iztekom letošnjega leta našle strateškega partnerja za Intereuropo, so le še mrtva črka na papirju. Čeprav bi se morali bankirji po prvotnih načrtih v teh dneh že pogajati o prodaji koprskega logista, za zdaj niso začeli še niti iskati potencialnega kupca.
Skoraj leto dni so banke potrebovale, da so za svetovalca pri prodaji izbrale mednarodno svetovalno skupino Lazard in avstrijsko Raiffeisen Centrobank, še slabe tri mesece pa, da so z njima podpisale mandatno pogodbo. Toda za podpis pogodbe z revizijsko in odvetniško družbo, ki bosta sodelovali pri skrbnem finančnem in pravnem pregledu, so banke potrebovale kar sedem mesecev. Vse potrebne pogodbe so tako banke podpisale šele konec avgusta, po neuradnih informacijah pa naj bi potencialnim investitorjem predstavitveni prospekt poslale v začetku prihodnjega meseca.
»Postopek je trenutno še v zaupni fazi in ga ne moremo komentirati,« so bili kratki v NLB, ki koordinira konzorcij bančnih lastnic Intereurope. Po navedbah naših virov naj bi bila za dolgotrajne priprave na prodajo v prvi vrsti odgovorna prav NLB, ki naj bi postopek vodila popolnoma nestrokovno. A v NLB zatrjujejo, da za krivdo niso odgovorni, dolgotrajne postopke pa upravičujejo s tem, da gre za »obsežen in kompleksen postopek, pri katerem je aktivnosti treba uskladiti z vsemi sodelujočimi. Poleg NLB delnice Intereurope prodajajo še SID banka, Gorenjska banka, SKB banka, Banka Koper, Raiffeisen banka in Nova KBM, ki se je prodaji pridružila šele naknadno.
Med večjimi bankami upnicami svojih terjatev v kapital ni želela pretvoriti le Unicredit banka, kjer je bil do prihoda v NLB član uprave prav Janko Medja. Namesto tega je Unicredit od Intereurope odkupila moskovski logistični center Čehov, ki je skoraj potopil Intereuropo. Zanj je italijanska bančna skupina odštela 45 milijonov evrov, trikrat manj, kot je Intereuropa vanj vložila.
S prodajo Čehova, pretvorbo 20 milijonov evrov posojil v kapital, zaprtjem nekaterih nedonosnih hčerinskih podjetij ter prodajo nekaterih poslovno nepotrebnih nepremičnin se je finančni dolg Intereurope znižal za več kot 130 milijonov evrov, na le še 89 milijonov evrov. Toda kljub finančni sanaciji koprski logist še zdaleč ni pripravljen na prodajo, saj njegovi upravi pod vodstvom Ernesta Gortana še vedno ni uspelo najti rešitve za zaustavitev padca obsega poslovanja.
Od leta 2008 so se prihodki Skupine Intereuropa znižali za skoraj 50 odstotkov, od česar v prvi polovici letošnjega leta za 14 odstotkov. A če je uprava za letošnje leto napovedovala 15,4 milijona evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo in 4,2 milijona evrov čistega dobička, je v prvi polovici leta koprski logist ustvaril vsega 0,1 milijona evrov čistega dobička in tretjino načrtovanega EBITDA za letošnje leto.
Na padec prihodkov in s tem tudi dobička so negativno vplivali zlasti naravne ujme v Sloveniji, kjer je v začetku leta žled ohromil državo, poplave na Balkanu, vstop Hrvaške v EU ter rusko-ukrajinski spor. V Ukrajini, ki je eno največjih tujih tržišč Intereurope, so se namreč soočali s kar 35 odstotkov nižjo prodajo kot v enakem obdobju lani, napovedi za prihodnje mesece pa prav tako niso spodbudne.
V koncernu trenutno že pripravljajo tudi nov strateški načrt do leta 2019. Tega bi morali nadzorniki po prvotnih načrtih potrditi že na seji konec avgusta, vendar so upravo zadolžili, da strategijo ustrezno dopolni. Kaj je nadzorni svet pod vodstvom Igorja Mihajlovića zmotilo, ni znano, po neuradnih informacijah pa naj bi zahtevali bolj konkretne oziroma ambiciozne rešitve za zaustavitev padca prodaje. Zaradi vedno nižjih marž bo namreč prihodnji dobiček odvisen predvsem od obsega poslov, pri čemer so po ocenah poznavalcev v družbi doslej bistveno premalo izkoriščali svojo razširjeno logistično mrežo na Balkanu.
