Čeprav Slovenija na področju varovanja in spoštovanja intelektualne lastnine počasi stopa po poti bolj doslednih narodov, so naši standardi zlasti na področju uporabe spleta in računalniške opreme še vedno nižji kot v razvitih evropskih državah. Kopičenje filmov, programov in igric na trdih diskih ali drugih optičnih medijih ostaja namreč še vedno na vrhu seznama slovenskih hobijev.
Podjetja so na drugi strani bolj vestna. »Uspešna podjetja se zavedajo, da je pravilna uporaba pravic intelektualne lastnine ključna za nadaljnji razvoj,« je dejala Mojca Pečar iz Urada za intelektualno lastnino. A očitno so podjetja v zadnjih letih pozabila na osvojeno znanje, tako kot tudi na kupovanje licenc za uporabo nekaterih računalniških programov.
Licenciranje programov lahko okrepi gospodarsko rast
Delež programov, ki so jih slovenska podjetja nezakonito uporabljala, se je po podatkih tržnega inšpektorata s 7,6 odstotka leta 2011 lani zvišal na 12 odstotkov. Pri tem so po besedah inšpektorja Aleksandra Goloba bolj pogosti kršitelji mala podjetja, v katerih imajo vsi zaposleni največkrat pravice administratorja in si prek spleta na lastno pest nalagajo programe, za katere nimajo licenc. Pogosto jih celo ne uporabljajo, enostavno pozabijo nanje, a po zakonu je že samo obstoj takšnega programa kršitev. Drug in morda pomembnejši razlog, da je več kršiteljev med malimi podjetij, pa je, da mora inšpektorat kršitev dokazati, kar je pri velikih podjetjih vsaj v teoriji težje. »Hkrati lahko preverimo le 40 ali 50 računalnikov in za te se v velikih podjetjih običajno najde zadostno število licenc,« je pojasnil Golob in opozoril, da je uporabljanje piratske programske opreme za velika podjetja z nekaj tisoč računalniki lahko tudi konkurenčna prednost. Letni stroški plačevanja licenc stanejo namreč tudi nekaj sto tisoč evrov. A najhujši časi piratstva so za nami. »Podjetij, ki bi imela nezakonito v uporabi 100 odstotkov programov, praktično ni več,« je dejal Golob, ki se je nekoč srečal tudi s tremi ali štirimi takimi primeri na leto.
Da je uporaba piratske programske opreme precej manj učinkovita od uporabe pravilno licencirane, ki zmanjšuje tveganja in okrepi operativno učinkovitost podjetij, sta v skupni raziskavi lani ugotovili The Software Allinace (BSA) in poslovna šola INSEAD. Enoodstotno povečanje uporabe licencirane programske opreme naj bi zvišalo slovenski BDP za slabih 50 milijonov evrov, medtem bi znašal doprinos podobnega povečanja z uporabo piratske programske opreme »le« okoli 11 milijonov evrov. Tudi zato se policija in inšpektorat trudita urediti trg. »Naš namen ni kaznovanje podjetij in ljudi, naš namen je urediti trg,« je dejal Golob.
Piratom preti tudi zapor
Marsikatero stvar je lahko ukrasti, tudi kruh v trgovini, vendar večina Slovencev tega ne počne. Ko je treba plačati kak evro za računalniški program ali ogled priljubljenega filma, pa se marsikateri Slovenec hitro spremeni v tatu. A le prenašanje vsebin s spleta še ne prihaja navzkriž z zakonom. Povsem druga zgodba je, če pridobljene vsebine in programe nekdo deli naprej ali s tem pridobi celo finančno korist. Ko so kršitve težje, ko ima nelegalna raba sume kaznivega dejanja, nastopi policija.
»Na začetku po navadi opravimo hišne preiskave, v katerih odvzamemo računalnike, diske in pridobljena avtorska dela,« je orisal običajni potek preiskave Toni Kastelic, vodja centra za računalniško preiskovanje na policiji. Ta skuša v naslednjem koraku oceniti tržno vrednost nelegalno pridobljenega materiala. Če znaša ta od 5000 do 50.000 evrov, preti kršitelju zaporna kazen do treh let, za vrednost, večjo od 50.000 evrov, pa kazen do petih, v posebnih primerih pa celo do osmih let zapora. »Klasični pirati, ki so prodajali programe na doma izdelanih zgoščenkah ali nekoč na disketah, so bili obsojeni tudi na nepogojne kazni, kar je pripomoglo k zmanjšanju števila kršitev,« je poudaril zunanji pravni svetovalec BSA Rok Koren, ki sodeluje tudi v veliko zunajsodnih poravnavah. V zadnjih dveh letih in pol je BSA v Sloveniji sklenila 20 zunajsodnih poravnav. Najbolj odmeven primer doslej je bil primer podjetja Menart iz Slovenskih Konjic, s katerim je BSA zaradi kršitev avtorskih pravic in nameščene nelegalne programske opreme sklenila poravnavo v višini 30.000 evrov.
