Celjski poslovnež Darko Zupanc, ki je obogatel v obdobju privatizacije, se bo v vsakem primeru moral posloviti od potapljajočega se imperija. Zdaj je edino vprašanje, ali bo skupino PSZ prostovoljno prepustil bankam ali pa jo bo z novimi zavlačevalnimi manevri raje spravil v stečaj.
V Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je s 16-milijonskim zahtevkom največja upnica PSZ (kmalu bo prevzela še enkrat tolikšno terjatev Abanke Vipe), so namreč zavrnili predlog finančnega prestrukturiranja skupine. Po njem bi celotno breme reševanja insolventne skupine nosile banke, ki bi morale na svoj denar počakati dolgih 16 let. Zupan bi medtem še naprej zadržal nadzor nad skupino, ki med drugim upravlja več podjetji za prodajo avtomobilov po Balkanu in hotel Marita v Portorožu.
»Na podlagi skrbne in podrobne analize učinkov, ki bi jih poenostavljena prisilna poravnava PSZ imela na lastništvo holdinga, in možnosti za njegovo finančno sanacijo postopka nismo potrdili,« so včeraj za Dnevnik potrdili v DUTB. Več niso hoteli povedati. Ker insolvenčni postopek brez ključnega glasu DUTB (in Abanke Vipe) ne bi dobil dovolj glasov upnikov, direktorju PSZ Saši Zelenoviću ni preostalo drugega, kot da sam ustavi postopek. Če bi ga nadaljevali, bi namreč družba samodejno pristala v stečaju.
Po naših informacijah je pristojne v slabi banki zmotil prav način, ki so ga za reševanje finančnih težav ubrali v PSZ. Odločili so se za postopek poenostavljene prisilne poravnave, ki je namenjen majhnim družbam, in ne za navadno prisilno poravnavo. Če bi lahko v drugem primeru vajeti prevzele banke upnice, ki so tudi v primeru PSZ ekonomske lastnice in bi lahko Zupanca razlastile, so pri postopku poenostavljene prisilne poravnave vse niti družbe obdržali lastniki in vodstvo. Obenem se je reševalo predvsem vprašanje nezavarovanih terjatev, pri čemer je PSZ ponudil ločitvenim upnikom povsem enake pogoje.
Ker je Zelenović umaknil predlog za začetek tega insolvenčnega postopka, bi se moralo v kratkem ponovno nadaljevati odločanje o uvedbi stečaja proti PSZ. Tega je pred časom zahtevala Abanka, vendar so ga v PSZ »zamrznili« s sprožitvijo poenostavljene prisilne poravnave. Čeprav je usoda Zupančeve skupine ob dejstvu, da banke ne bodo pristale na večletni moratorij za odplačilo posojil, praktično zapečatena, naši viri blizu dogajanja poudarjajo, da je stečaj mogoče preprečiti. Edina pot naj bi bila, da Zupanc lastništvo PSZ prepusti upnikom, ki jih zanima reševanje zdravega dela njegovega imperija. Po informacijah, ki jih pri Zelenoviću nismo mogli preveriti, naj bi PSZ na sodišče že vložil vlogo za začetek prisilne poravnave.
Vendar bi to pomenilo, da bi se Zupanc prostovoljno umaknil iz skupine, ki jo je leta gradil (s pomočjo bančnih posojil). Tudi zato ne moremo spregledati, da kriminalisti že več mesecev preiskujejo domnevno sporne posle bankrotiranega Avta Celje, ki naj bi prej ali slej šel v stečaj. V DUTB medtem tudi sumijo, da Zupanc izčrpava insolventni holding in njegove hčerinske družbe. Zato so na sodišču dosegli začasno odredbo, s katero so vodstvu PSZ prepovedali razpolaganje s sredstvi. Ne nazadnje je okrožno sodišče v Celju v začetku tega meseca proti PSZ sprožilo predhodni stečajni postopek, v katerem se bo odločalo, ali obstajajo razlogi za stečaj. Ob tem je za upravitelja imenovalo Radovana Triplata, ki bo gledal pod prste Zelenoviću.
Opozoriti velja tudi na pomisleke strokovnjakov na področju insolvenčne zakonodaje. »Eno priložnost za odpravo insolventnosti je dolžnik že imel, vendar je z umikom poenostavljene prisilne poravnave jasno povedal, da ta ne more biti uspešno potrjena. Če bo zdaj podal predlog za navadno prisilno poravnavo, to pomeni kršenje insolvenčne zakonodaje in zlorabo pravic,« je dogajanje v PSZ komentiral predsednik zbornice upraviteljev Marko Zaman. »Z razumno razlago zakona tudi sodišče ne bi smelo slediti morebitnemu predlogu za začetek prisilne poravnave,« je Zaman napovedal negotovo usodo PSZ.
