Sledi za drugim največjim lastnikom Petrola, skritim za fiduciarnim računom pri praški Československi obchodni banki (ČOB), vodijo do madžarske naftne družbe Mol.
Podatki, ki smo jih v zadnjih tednih pridobili v uredništvu Dnevnika, nakazujejo, da je 12,8-odstotni paket delnic Petrola, ki jih uradno obvladuje »češki« lastnik, že več mesecev v rokah bank in podjetij, povezanih z Molom. Ta so skozi stranska vrata prišla do lastništva pomembnega deleža v Petrolu, ki bo imel veliko težo na skupščinah družbe. Da je v ozadju zadnjih nakupov delnic Petrola, ki so že konec lanskega leta sprožili vihar v političnih krogih, morda res madžarski Mol, bi lahko dokazovala še ena podrobnost. Mol si je namreč že pred leti v boju s hrvaško državo za večinsko obvladovanje Ine na veliko pomagal z delniškimi parkirišči. Nekatera od teh imajo zdaj v rokah tudi delnice Petrola.
Če je v ozadju posla res Mol, so tam »operacijo Petrol« očitno pripravljali že več let. Uradno neznani imetnik fiduciarnega računa pri češki banki se je med lastniki Petrola prvič pojavil že leta 2012. Veliki met mu je uspel oktobra lani. Takrat je kupil večino od skupno enajstih odstotkov delnic Petrola, ki so jih prodali trije slovenski lastniki: NLB, Gorenjska banka in Istrabenz. Posel je organizirala investicijska družba Alta Deana Čendaka in Zvoneta Taljata. Po dostopnih podatkih naj bi večino delnic, ki so bile preknjižene na fiduciarni račun, dejansko pridobila dva kupca: praška podružnica slovaške J&T Banke in britanska družba RP Capital UK. Za delnico sta plačala 275 evrov, kar je bilo skoraj pet odstotkov manj od njene borzne cene v času sklenitve posla.
Oba kupca sta tako ali drugače povezana z Molom. Hrvaške oblasti že od leta 2013 preiskujejo vlogo J&T Banke pri kupovanju delnic Ine. Do leta 2010 je Mol, ki mu je zeleno luč za vstop v hrvaško naftno družbo prižgal takratni predsednik vlade Ivo Sanader, obvladoval dobrih 47 odstotkov Ine. Tedaj so Madžari svoj delež sklenili povečati z novo javno ponudbo. A hkrati so delnice Ine začela kopičiti na videz nepovezana podjetja s Cipra in Bermudov. Preiskava hrvaškega regulatorja trga je pozneje razkrila, da je pomemben del nakupov, ki so tehtnico moči v Ini dokončno nagnili v prid Mola, organizirala in financirala J&T Banka. Ta je skupaj s podjetji s Cipra del delnic Ine obvladovala tudi prek fiduciarnega računa pri ČOB, torej isti banki, ki se zdaj pojavlja v Petrolu.
Skriti nakupi Molovih ciprskih parkirišč
Z nekaterimi lastniki skrbniških računov je Mol takrat sklenil tudi opcijo o nakupu delnic Ine. Ali so Madžari enako storili z lastniki Petrolovih delnic, za zdaj ni znano. V Alti so včeraj »odločno zavrnili špekulacije, da bi imeli v času prodajnega postopka kakršen koli konflikt interesov«. Na neposredno vprašanje, ali lahko zanikajo, da so imele družbe iz Skupine Alta v zadnjih dveh letih z Molom sklenjeno pogodbo o svetovanju (to bi pomenilo, da so v poslu z delnicami Petrola delale tako za prodajalce kot za domnevne kupce), niso odgovorili. Po naših informacijah naj bi pogodbo z Molom imel izvršni direktor Skupine Alta Simon Mastnak. Spomniti velja, da je Alta pri prevzemu Mercatorja pomagala Agrokorju, ki je že več let pred tem na podoben način – prek uradno nepovezanih skladov in podjetij – kopičil delnice največjega slovenskega trgovca.
Tudi povezave drugega kupca Petrolovih delnic, družbe RP Capital UK, vodijo do Mola. Njeno v davčni oazi ustanovljeno podjetje s Kajmanskih otokov ima z več madžarskimi tajkuni, med drugim tudi Istvánom Garancsijem, osebnim prijateljem predsednika madžarske vlade Viktorja Orbána, v lasti ciprsko podjetje RP Explorer Liquid Fund. To je eden od treh družbenikov madžarskega podjetja MET, ki trguje s plinom. Štiridesetodstotni lastnik MET je Mol. Ta je v pomembno last madžarske države prišel v času druge Orbánove vlade. Mol je bil po podatkih iz ameriških diplomatskih depeš, ki jih je objavila spletna stran Wikileaks, pomembni financer Orbánove stranke Fidesz.
Po naših podatkih so delnice Petrola, združene na fiduciarnem računu na Češkem, v zadnjih mesecih večkrat zamenjale lastnika. J&T Banka, RP Capital UK in drugi kupci naj bi jih prenesli na ciprska podjetja. Nekatera od teh so že leta 2009 kupovala delnice Ine, in to z denarjem – J&T Banke. Podjetja s Cipra naj bi v posameznih primerih kupovala tudi pakete delnic Petrola, večje od pet odstotkov, pri čemer o pridobitvi kvalificiranih deležev niso obveščala ne Petrola ne Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Ta naj bi od konca lanskega leta preiskovala ozadja nakupov delnic Petrola.
Zakaj je Slovenija v interesnem krogu Mola?
Vstop Molovih delniških parkirišč v Petrol ima širše strateško in zelo verjetno tudi politično ozadje. Mol je že zdaj eden večjih Petrolovih konkurentov. V lasti ima 42 bencinskih servisov. Po svetu obvladuje rafinerije in koncesije za črpanje nafte. Skupina Mol, ki ima več kot 31.000 zaposlenih, je samo v prvem lanskem polletju ustvarila dobrih 8,5 milijarde evrov prihodkov, kar je 4,5-krat več od Petrola.
A v zadnjih letih ima Mol v regiji, predvsem na Hrvaškem, tudi težave. Zaradi podkupovanja nekdanjega predsednika vlade Sanaderja so hrvaški pravosodni organi leta 2013 izdali tiralico za prvega moža Mola Zsolta Hernadija, kar naj bi bilo eno ključnih vprašanj v sporu med hrvaško državo in Molom. Vlada Zorana Milanovića, ki Madžare javno kritizira zaradi nevlaganj Ine v rafinerijo na Reki, želi Ino že nekaj časa izviti iz Molovega primeža. Pri tem naj bi ji pomagali tudi Američani. Ti tudi povečujejo politični vpliv v naši južni sosedi, kar je pomembno v luči zaostrovanja odnosov med EU in Rusijo. Za zdaj najpomembnejši zaveznik ruskega predsednika Vladimirja Putina znotraj Unije je namreč prav Orbán.
Tu je v igro očitno vstopil Petrol. Izgubljanje boja za Ino namreč Mol odmika od skladišč in črpališč nafte ob Jadranskem morju. Sklepati torej gre, da je Petrol, ki ga vodi Tomaž Berločnik, za madžarsko družbo najbolj zanimiv zaradi skladišča nafte na Serminu pri Kopru, ki je največje v severnem Jadranu. Toda pri tem je ključno vprašanje, ali in kdo je Molu v zadnjem času odpiral pot v našo državo. Težko je namreč verjeti, da bi Madžari v največje slovensko energetsko podjetje vstopali »na suho«.
Kdo Madžarom v Sloveniji odpira vrata?
Naključno ali ne je v začetku leta 2014, le nekaj mesecev pred večjimi nakupi delnic Petrola, iz spremenjenega energetskega zakona izginil člen, ki je pridobitev četrtinskega lastniškega deleža v Petrolu dovoljeval le ob soglasju vlade. Na predlog Zavezništva Alenke Bratušek (ZaAB) se je ta člen konec lanskega leta vrnil v zakon o izvrševanju proračuna za leti 2014 in 2015. Največja vladna stranka SMC se je glasovanja vzdržala, premier Miro Cerar pa je decembra izjavil, da je Petrol »težko mogoče opredeliti kot strateško naložbo«.
Še v času druge vlade Janeza Janše se je med neformalnimi Molovimi lobisti v Sloveniji omenjalo odvetnico Nino Zidar Klemenčič. Na njeno odvetniško pisarno smo včeraj naslovili več vprašanj. Zanimalo nas je, ali lahko zanikajo, da so v zadnjih letih poslovno sodelovali z Molom, katere storitve so opravljali za madžarsko družbo in pri katerih predstavnikih slovenske oblasti so zastopali interese Mola. Odgovorili so nam s pojasnilom, da podatkov, ali je določena zasebna družba njihova stranka, ne komentirajo, prav tako ne odnosov in vsebine zastopanja. Nina Zidar Klemenčič je soproga Gorana Klemenčiča, ministra za pravosodje v Cerarjevi vladi.
Primož Cirman, Vesna Vuković
