Slovenija je včeraj doživela premierno sodno epizodo. Pred sodnico sta morali sesti vodilni bančnici, soodgovorni za kopanje milijardne luknje v slovenskem bančnem sistemu, ki jo država zdaj krpa z davkoplačevalskim denarjem.
Tožilski očitek nekdanji predsednici uprave Probanke Romani Pajenk in članici uprave Milani Lah je v primerjavi z vsemi drugimi razkritimi aferami dokaj obrobnega značaja. Kljub temu zgovorno razkriva domnevno nezakonite metode, s katerimi so skušali vodilni bančniki prikrivati in sanirati težave, v katere so s svojim nespametnim početjem potisnili njim zaupano finančno ustanovo.
Nekdanji bančnici sta včeraj na sodišču skušali ustvariti čim močnejši vtis skromnosti. Da nimata drugega premoženja kot solastništvo v družinskih hišah, sta navajali predsedujoči okrožni sodnici Simoni Mernik. Pajenkova je omenila še polovično lastništvo vikenda. Tudi njuni prihodki so glede na preteklost bistveno skromnejši. Nekdanja prva dama Probanke zdaj prejema »le« 2000 evrov pokojnine, enak znesek naj bi s svetovanjem mesečno zaslužila Lahova.
Obtožni predlog očita nekdanjima prvima damama Probanke, da sta v sostorilstvu zagrešili kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja v gospodarski dejavnosti. Podrobnosti obtožnice je na včerajšnjem predobravnavnem naroku razkril tožilec Luka Moljk.
Pajenkova in Lahova sta leta 2010 sklenili, da bosta izboljšali kapitalsko ustreznost Probanke. Vendar za delnice ni bilo zadostnega povpraševanja. Zato naj bi bančni uslužbenci po navodilih uprave izbrskali nekatere najbolj likvidne komitente. Našli so tri »žrtve«, ki sta jih nato obdolženki prepričali o nakupu delnic. Z nedovoljeno asistenco naj bi bančnici zasledovali sebični cilj in si na tak način pridobili nepremoženjsko korist. Če dokapitalizacija ne bi uspela, bi jima grozil odvzem licence za članstvo v upravi. S tem pa bi izgubili položaj, ugled, vpliv in ne nazadnje visoko plačo. Drugi sklop očitkov se nanaša na neuspešno dokapitalizacijo septembra 2011. Obdolženki naj bi trem družbam ponudili bančno posojilo za nakup Probankinih delnic in jim še dali obljubo, da bodo te delnice nekoč odkupili nazaj.
Čeprav sta Pajenkova in Lahova z očitanimi fiktivnimi dokapitalizacijami obogatili bančni kapital s 6,2 milijona evrov, je tožilec prepričan, da bi bil zapor prestroga kazen. Primernejša se mu zdi denarna kazen. Pajenkovi je v primeru priznanja krivde ponudil kazen plačila ene njene nekdanje mesečne plače (25.000 evrov). Tudi za Lahovo bi terjal zgolj plačilo ene njene bančniške mesečne plače, 17.000 evrov. Vendar sta obdolženki tožilčevo ponudbo kategorično zavrnili in terjali sodni postopek. Sodnica Mernikova je v novem letu razpisala šest obravnav, prva bo 13. januarja.
