Če bi Evropska unija proti Rusiji zaradi posegov v Ukrajini močno zaostrila gospodarske sankcije, bi to lahko za Slovenijo po najslabšem scenariju pomenilo za dve odstotni točki nižjo gospodarsko rast od napovedane, ocenjujejo na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar). To bi Slovenijo dejansko pahnilo v novo recesijo, saj Umar za letos napoveduje 0,5-odstotno rast, prihodnje leto pa 0,7-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP).
Zaostrovanje sankcij proti Rusiji tako za Slovenijo z gospodarskega vidika nikakor ni dobrodošlo. Še posebej ne, ker se država šele pobira iz večletne krize, z Rusijo pa se menjava po vmesnem kriznem padcu znova krepi. Izvoz v Rusijo je lani presegel milijardo evrov, s čimer je že presegel predkrizno raven; uvoz pa za izvozom sicer zaostaja za okoli 550 milijonov evrov. Rusija tako postaja vse pomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije.
Slovenija med izvozno bolj odvisnimi
Še pomembnejše dejstvo je, da je Slovenija v primerjavi s preostalimi državami EU od Rusije izvozno precej bolj odvisna. V Rusijo gre namreč dobrih 4,7 odstotka celotnega izvoza. Višjo izvozno odvisnost beležijo le še baltiška trojka (med 11,5 in 19,8 odstotka) in Finska (9,9 odstotka) ter Poljska (5,5 odstotka). Nemčija, najmočnejše gospodarstvo EU, v Rusijo izvozi slabih 3,4 odstotka celotnega izvoza, sankcije pa naj bi jo letos stale 0,9 odstotne točke BDP in 0,3 odstotne točke prihodnje leto. Tako je v sicer tajnem poročilu, ki ga navaja nemški časnik Der Spiegel, ocenila evropska komisija. Slovenski minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je nedavno dejal, da bi Slovenijo po ocenah Bruslja sankcije stale okoli 1,3 odstotne točke BDP.
Ob tem velja opozoriti, da bi ostre gospodarske sankcije na slovensko gospodarstvo vplivale tudi posredno; trpela bi vsa tista podjetja, ki blago dobavljajo partnerjem v drugih evropskih državah, ti pa nato izdelke izvažajo v Rusijo. Podatka, kolikšen bi bil negativni učinek na gospodarsko rast zgolj z vidika zmanjšanih naročil v EU, na Umarju sicer nimajo. So pa pri pripravi ocene upoštevali, da bi sankcije v evrskem območju BDP zmanjšale za eno odstotno točko.
Hkrati bi na BDP negativno vplivalo tudi zvišanje cen surovin, saj je Rusija pomembna dobaviteljica plina in pokriva več kot polovico slovenskega uvoza tega energenta, opozarjajo na Umarju. Odvisnost EU od plina je tudi sicer eden od ključnih ekonomskih argumentov proti uvajanju strogih gospodarskih sankcij. Na srečo pa Slovenija od Rusije ni močno odvisna pri uvozu nafte, zato na uradu s tega vidika ne pričakujejo negativnih vplivov.
Podjetja upajo, da sankcij ne bo
Čeprav EU proti Rusiji še ni uvedla strogih gospodarskih sankcij, se kriza v Ukrajini že pozna pri poslovanju slovenskih izvoznikov. V Krki, ki je največja izvoznica v Rusijo, sicer poudarjajo, da razmere na samo poslovanje za zdaj ne vplivajo, da pa že občutijo negativne posledice nihanja tečaja rublja v Rusiji in grivne v Ukrajini, s čimer pa da so se že večkrat soočali. »Verjamemo in upamo, da do uvedbe dodatnih sankcij ne bo prišlo,« so dejali v službi za odnose z javnostjo novomeške Krke, kjer tako o najhujšem ne želijo ugibati.
V Iskratelu, kjer v Rusiji ustvarijo dobrih 40 odstotkov prihodkov, prav tako poudarjajo, da trenutno še ne čutijo negativnega vpliva na poslovanje. Glede uvedbe ostrih sankcij pravijo, da je težko predvideti vse njihove učinke, saj so ti odvisni od obsega sankcij. Zato tudi zelo pozorno spremljajo dogajanje in pripravljajo vse potrebno za izvedbo ukrepov v primeru različnih ravni sankcij, so pojasnili.
In še, od države in vlade pričakujejo, da bosta »zelo previdni pri določanju zunanje in gospodarske politike z Rusijo, kajti ne le Iskratel, tudi vrsta drugih vodilnih slovenskih podjetij že desetletja uspešno posluje z Rusijo in celotno regijo CIS, pri čemer je večina slovenskega izvoza v obliki končnih izdelkov in rešitev pod lastno blagovno znamko, kar pomeni, da se nanj vežejo tudi dobaviteljske verige v Sloveniji. Tudi zato vsa podjetja nenehno vlagamo veliko naporov v gradnjo dobrih poslovnih odnosov in medsebojnega zaupanja, oboje pa velja za temeljni poslovni vrednoti pri sklepanju poslov na teh trgih«.