Medtem ko kriminalisti, tožilci, bankirji in odvetniki brskajo po ostankih CG Investa, nekdanje Aktive Naložbe, je za zdaj neznani vlagatelj na pogorišču nekoč enega največjih pidovskih holdingov uspel izpeljati zelo donosen posel. Stečajni upravitelj CG Investa Boštjan Pavec mu je namreč na dražbi v začetku meseca za vsega 125 evrov prodal 50-odstotni delež družbe Tu-Fin, ki je imela še konec lanskega leta za devet milijonov evrov premoženja.
Kdo je novi lastnik Tu-Fina, ni znano. Delnice v registru Centralne klirinško depotne družbe KDD iz neznanih razlogov še niso bile preknjižene, Pavec pa na naša vprašanja ni odgovoril. Za prodajo kontrolnega deleža v Tu-Finu se je Pavec odločil, še preden bi sploh poskušal prevzeti nadzor nad družbo, prek katere se je na račune različnih podjetij iz Nizozemske v zadnjih šestih letih prelilo za najmanj 15 milijonov evrov premoženja. Na skupščini sredi lanskega septembra, ko so delničarji odločali o imenovanju novih članov upravnega odbora, Pavca sploh ni bilo. Ključno besedo na skupščini je imel tako Saša Koštial, ki je zastopal nizozemsko fundacijo Countinuity, lastnico tretjine Tu-Fina. Prav tej fundaciji je CG Invest pred leti posodil več deset milijonov evrov, a posojenega denarja nikoli ni dobil vrnjenega. V upravni odbor Tu-Fina je Koštial imenoval Jordana Eržena, ki je vodil več podjetij iz skupine Aktiva, britanskega državljana Arturja Sergea Chirkiniana in italijanskega državljana Zakia Ishaga, po lastnih navedbah zadnjega lastnika Skupine Aktiva.
Tu-Fin je nastal leto pred tem, ko je pidovski mogotec Darko Horvat z Aktivo pretrgal vse uradne lastniške in poslovne vezi. Takrat so se v Aktivi Naložbe odločili, da Tehnounion razdelijo na dva dela. Večino premoženja je takrat prevzel prav Tu-Fin, Tehnounion, ki danes ustvari le nekaj tisoč evrov letnih prihodkov, pa je kupil Andrej Bergant. Tu-Fin je imel ob ustanovitvi okoli 20 milijonov evrov premoženja, vendar je ta denar v kasnejših letih posodil naprej eni od nizozemskih družb iz skupine Aktiva. Posojila je v kasnejših letih Tu-Fin skoraj v celoti odpisal, vendar za zdaj ni mogoče izključiti, da bo v prihodnosti del teh posojil dobil poplačanih. A tudi če posojenega denarja Tu-Fin ne bi dobil, je imel še sredi lanskega leta v lasti počitniške objekte na Pohorju, v Termah Olimia, manjši poslovni prostor v carinski coni BTC ter poslovne prostore v Ljubljani.
Holding, ki ga je stečajnik prodal za drobiž, je imel konec lanskega leta ob devetih milijonih evrov premoženja najetih za pet milijonov evrov posojil, vendar mu tega posojila nikoli ne bo treba vrniti. Njegov upnik je namreč družba Tehnounion Avto, ki je v stoodstotni lasti Tu-Fina in je že več let v likvidaciji. Ta postopek bi se lahko zaključil že pred leti, saj Tehnounion Avto nima nobenih dolgov, poleg posojil svoji lastnici pa ima v lasti le še za nekaj sto tisoč evrov nepremičnin. Toda kot zatrjuje Jordan Eržen, ki opravlja tudi funkcijo likvidacijskega upravitelja družbe Tehnounion Avto, zaključek likvidacije onemogoča sodni spor z enim od avtomobilskih distributerjev.