Strah pred deflacijo v evrskem območju in znižana pričakovanja o rasti porabe zaradi upočasnitve gospodarske rasti na Kitajskem so v zadnjih mesecih še dodatno znižali cene ključnih prehrambnih surovin na svetovnih trgih in tako pomembneje razbremenili tudi domačo prehrambno industrijo.
Največjih dvajset domačih prehrambnih podjetij je lani ustvarilo 1,5 milijarde evrov prihodkov, kar je največ po začetku finančno-gospodarske krize in v povprečju šest odstotkov več kot leto prej. Še bistveno bolj se je zvišala dobičkonosnost poslovanja, saj so analizirane prehrambne družbe dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) v povprečju uspele povečati za več kot četrtino. Toda rast prihodkov je predvsem posledica večje količinske prodaje in boljšega poslovanja na tujih trgih, medtem ko so se družbe na domačem trgu soočale s padcem porabe in visoko plačilno nedisciplino. »Na domačo prehrambno industrijo so lani pozitivno vplivale predvsem cene surovin, ki so se nekoliko stabilizirale,« pravi predsednik uprave Skupine Panvita Peter Polanič. »Še boljše rezultate je kljub padcu porabe pričakovati v letošnjem letu, saj so se cene številnih surovin še dodatno znižale,« še ocenjuje.
»Cene surovin se običajno ne spreminjajo v isto smer. Na eni strani so se denimo cene sladkorja in mlečnih beljakovin stabilizirale oziroma se nekoliko znižujejo, medtem ko na drugi strani cena kave na newyorški borzi dosega rekordne vrednosti,« opaža član uprave Droge Kolinske Enzo Smrekar. A kot opozarja, so za prehrambno industrijo poleg stroškov surovin ključnega pomena še stroški dela in energije ter embalaže. »V zadnjem obdobju so še najstabilnejše cene papirne embalaže, medtem ko na ceno PVC-embalaže vpliva cena nafte na svetovnih trgih. Sorazmerno stabilne so bile v zadnjih letih tudi cene kovinske embalaže, (cena pločevinaste embalaže se nekoliko zvišuje), kjer cenovne trende narekujejo trije največji svetovni ponudniki,« pravi Smrekar.
Zmagovalca: loški mesar in ajdovski sladoledar
Med večjimi domačimi prehrambnimi podjetji po rasti poslovanja v zadnjih letih izstopata zlasti ajdovski proizvajalec sladoleda Incom in Loške mesnine. Incom Andreja Slokarja je v zadnjih štirih letih prihodke uspel podvojiti, pri čemer pretežni del prihodkov ustvarijo v tujini. Lani so na tujih trgih ustvarili že 18,6 milijona evrov prihodkov oziroma skoraj štirikrat več kot na domačem trgu. Hkrati s prihodki se je izboljšala tudi dobičkonosnost poslovanja Incoma, ki je lani uspel EBITDA povečati za tretjino po tem, ko so ga že v letu 2012 uspeli povečati za polovico.
Med največje domače prehrambne družbe se je v zadnjih letih uspelo prebiti tudi Loškim mesninam, ki so v lasti zadrug. Od leta 2010 so Loške mesnine, ki svoje poslovanje financirajo brez bančnih posojil, prihodke uspele povečati za kar štirikrat, število zaposlenih in EBITDA pa za dvakrat. Po padcu poslovanja v letu 2009 je poslovni preobrat uspel tudi Mlekarni Celeia, ki bi svoj celotni finančni dolg lahko odplačala že z dvoletnim EBITDA, medtem ko Celjske mesnine Izidorja Krivca prihodke neprekinjeno zvišujejo že zadnjih deset let.
A na drugi stani nekatera prehrambna podjetja očitno ne uspejo najti odgovora na padec prihodkov. Prihodki Skupine Žito namreč stagnirajo že zadnje desetletje, Skupina Pivovarna Laško je lani ustvarila tretjino manj prihodkov kot leta 2007, od leta 2009 pa je zlasti zaradi slabitev finančnih naložb skupaj pridelala za okoli 270 milijonov evrov čiste izgube. Že več let z izgubo poslujejo tudi Pomurske mlekarne, Košaki TMI pa so že konec leta 2012 končali v prisilni poravnavi.
Polovica dobička bankam
Zlasti v zadnjih dveh letih se je izboljšala tudi finančna slika največjih prehrambnih podjetij, ki so od konca leta 2011 svoje finančne obveznosti skupno znižale za 120 milijonov evrov, na 720 milijonov evrov. Od tega zneska skoraj polovico predstavlja samo finančni dolg Skupine Pivovarna Laško, ki bi s tekočim poslovanjem svoja posojila (brez upoštevanja obresti) lahko odplačala šele v 11 letih. V povprečju bi analizirane družbe z EBITDA lahko finančni dolg odplačale v nekaj manj kot petih letih, medtem ko so v zadnjih dveh letih približno polovico ustvarjenega dobička namenila za plačilo obresti in glavnice posojil.
Ena največjih težav prehrambnih podjetij ostaja plačilna nedisciplina, ki se odraža v visokih poslovnih terjatvah do kupcev. Konec lanskega leta so imele analizirane družbe v zalogah in terjatvah za skoraj 490 milijonov evrov premoženja oziroma enkrat več kot so na drugi strani dolgovale svojim dobaviteljem. Razmerje med zalogami in terjatvami na eni strani ter poslovnimi obveznostmi na drugi strani pa se utegne še poslabšati zaradi Agrokorjevega prevzema Mercatorja. Domača prehrambna industrija namreč četrtino svojih prihodkov ustvari po Mercatorjevih trgovskih policah, povprečni plačilni roki slovenskega trgovca pa so za kar polovico krajši od plačilnih rokov Skupine Agrokor.
