Nekdanji lastnik Tosame Boštjan Nagode, ljubljanski kralj betona Rok Furlan, župan občine Zavrč Miran Vuk, nekdanji stečajni upravitelj Janez Artič, ustanovitelj odškodninske družbe Poravnava Rok Snežič... Ti in številni drugi podjetniki so se v zadnjih letih pred upniki reševali tudi z razglasitvijo osebnega stečaja. Od včeraj je novo ime na tem seznamu Janko Jurca, poslovnež, ki je v začetku stoletja »zaslovel« z afero Rdeči križ, nato pa sodeloval v več spornih poslih NLB na območju nekdanje Jugoslavije.
Osebni stečaj je okrožnemu sodišču v Ljubljani že novembra predlagal kar sam Jurca, ki se koplje v dolgovih. Na njegovi hiši v ljubljanskem Bizoviku je že štiri leta vpisanih za dobrih 28 milijonov evrov hipotek. Kar za 27,4 milijona evrov jih ima NLB Leasing, s katerim je Jurca pred leti na veliko posloval na Hrvaškem in v BiH. Hipoteko v višini 970.500 evrov ima v lasti še NLB. Gre za terjatev iz solidarnega poroštva, ki ga je Jurca pri najetju posojila pri naši največji državni banki odobril svojemu gradbenemu podjetju Žerjav. To je od lanskega januarja v stečaju, NLB pa je na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) prenesel za skoraj osem milijonov evrov gradbinčevih dolgov.
Od Franca Rodeta do Jožeta Zagožna
V DUTB podrobnosti v zadevi Žerjav ne komentirajo. Poudarili so le, da se terjatve v primeru danih osebnih poroštev poplačujejo tudi z njihovim unovčevanjem. Iz tega je mogoče sklepati, da je bil prav to eden od razlogov, zaradi katerega je Jurca predlagal svoj stečaj. »Sem v osebnem stečaju, več pa ne želim komentirati,« nam je včeraj dejal Jurca. Koliko premoženja ima Jurca, za zdaj ni znano. Pred leti je imel po dostopnih podatkih v lasti tudi plovilo znamke Schoechl Sunbeam 42DS in plantažo na Filipinih.
Jurca je poslovnež, ki ga je mogoče najti v več tranzicijskih zgodbah. V začetku leta 2002 je bil eden glavnih igralcev v aferi Rdeči križ. Šlo je za sporna posojila te humanitarne organizacije in podjetja Slork, ki ga je ta ustanovila skupaj z avstrijskim gradbincem Alpine Bau. Jurca je bil tesen sodelavec nekdanjega generalnega sekretarja Rdečega križa Mirka Jeleniča in namestnik direktorja Slorka. Ko je bil postopek zaradi suma zlorabe položaja proti Jeleniču zaradi pomanjkanja dokazov leta 2005 ustavljen, se je že začelo novo obdobje poslovne kariere Janka Jurce. V času prve vlade Janeza Janše je na veliko izkoriščal dobre zveze na politični desnici in pri Cerkvi, natančneje pri njeni »trdi liniji«, ki jo je vodil kardinal Franc Rode. V Sloveniji je nastopal kot posrednik pri nepremičninskih poslih Holdinga Slovenske elektrarne (HSE), ki ga je takrat vodil Jože Zagožen, in Slovenskih železnic (SŽ). Bil je tudi član nadzornega sveta celjskega Gradisa, iz katerega sta NKBM in Abanka na DUTB lani skupno prenesla za petnajst milijonov evrov terjatev.
Janko Jurca in Alojz Jamnik – prijateljstvo za posle
Najmočnejša Jurčeva karta je bilo prijateljstvo z Alojzom Slavkom Jamnikom, nekdanjim članom uprave NLB in predsednikom nadzornega sveta NLB Leasinga. Prav to naj bi mu pomagalo odpirati vrata do ambicioznih poslov na Hrvaškem in v BiH. Leta 2007 se je tako ime Janka Jurce pojavilo v zgodbi o lastninjenju Luke Zadar na Hrvaškem. Ta je takrat prešla v last hrvaškega podjetja Manus, katerega član uprave je bil Jurca. Denar za operacijo, ki jo je financirala NLB, je uradno dobilo od podjetij iz omrežja Zvona Ena Holdinga. Manus se je leta 2009 umaknil iz lastništva Luke Zadar. Ta je danes v rokah mariborskega taksista Danijela Robnika, ki je bil konec novembra tarča strelskega napada, domnevno povezanega prav s posli v Luki Zadar.
Vlogo »zveze« med lokalnimi poslovneži in slovenskimi financerji je Jurca odigral tudi pri projektu gradnje razkošnega poslovno-stanovanjskega kompleksa v Sarajevu. Skupaj z Arminom Mulahusićem in Daverjem Halilbegovićem, ki naj bi ju osebno predstavil Jamniku, je Jurca ustanovil projektno podjetje Profin-Invest. To se je z NLB dogovorilo o financiranju projekta in nato kupilo zemljišče v središču glavnega mesta BiH. Čeprav je denar Profin-Investu uradno zagotavljal NLB Leasing, so tam temu poslu od začetka bolj ali manj nasprotovali, zato je sklep o začetku projekta leta 2008 sprejela uprava NLB. V njej je takrat sedel Jamnik. Kljub temu je banka, ko je njeno vodenje prevzel Božo Jašovič, zaradi projekta ovadila tudi takratnega direktorja NLB Leasinga Boruta Simoniča, a policija za očitke o domnevno malomarnem delovanju ni našla dokazov.
Kjer je bil Jurca, je tudi NLB Leasing
V Jašovičem času se je NLB iz posla po dolgotrajnem čakanju dokončno umaknil. Profin-Invest je zato proti odgovornim v NLB vložil več ovadb, proti banki pa leta 2012 še tožbo, s katero zahteva 32 milijonov evrov odškodnine. Jurca naj bi imel v projektu sprva pomembno vlogo, njegov umik pa sovpada z odhodom Jamnika iz uprave NLB.
Velike načrte je imel Jurca tudi z dobrih 53.000 kvadratnih metrov velikim zemljiščem v kraju Kaštel Sućurac v okolici Splita. Na njem je želelo podjetje Germen, ki ga je Jurca na Reki skupaj s hrvaškimi partnerji in z minimalnim kapitalom ustanovil leta 2007, zgraditi trgovski center. Ključni financer podjetja je bil spet NLB Leasing, ki je v projekt po dostopnih podatkih – prav na pobudo Jamnika – vložil že do leta 2009 približno 26 milijonov evrov. Še februarja 2011 je Germen po tistem, ko so v podjetju izdelali idejni projekt, pri zunanjem izvajalcu naročil presojo vplivov gradnje novega objekta na okolje. A nato se je ustavilo. Podjetje Germen je bilo konec lanskega leta izbrisano iz hrvaškega registra, ker več let ni oddalo letnih izkazov poslovanja. NLB je projekt prenesel na interno slabo banko, zazidljivo zemljišče na območju Splita pa je bilo že leta 2012 naprodaj le za dobrih deset milijonov evrov. To je dvainpolkrat manj od vložka NLB Leasinga. Jurce sicer že več let ni med lastniki Germena.
