Potem ko je pred dobrim mesecem dni v stečaju končala njegova ključna hčerinska družba Begrad gradnje, se neslavnemu propadu ni mogel izogniti niti Begrad.
Novi lastnik gradbinca Igor Lempl, ki je zanj plačal 1,6 milijona evrov, je po prihodu v Novo mesto odkril več kot pet milijonov evrov veliko finančno luknjo. Zato ga nima smisla reševati. »Ker dosedanjega vložka ne bi mogli povrniti v desetih letih, sem se odločil, da v Begrad ne bom več vlagal svežih sredstev. Bolje to, kot pa da bi izgubil še več denarja,« nam je utemeljil svojo odločitev. Spomnimo, da Lempl pred prevzemom Begrada sploh ni opravil skrbnega pregleda, kar je normalna praksa pri nakupih večjih družb, ampak se je zanašal izključno na predstavljene bilance.
Zaradi stečaja Begrada bi se lahko ponovno zgodilo, da bo morala Slovenija vračati evropska sredstva. To v prvi vrsti velja za naložbo Agencije RS za okolje (Arso), za katero Begrad izvaja dela za izgradnjo laboratorijskega prizidka.
Begrad je namreč ravno sredi gradnje, v kateri, kot kaže, ne bodo poplačani vsi podizvajalci. Ker je Arso izbral Begrad na javnem razpisu, izvajalca ne more enostavno zamenjati oziroma bi moral zdaj ponovno objaviti javni razpis. Zato obstaja velika verjetnost, da bo moral Arso zaradi stečaja Begrada vračati evropska sredstva. Ena od možnosti, ki se omenjajo, pa je, da bi se projekt za Arso dokončal v stečajnem postopku Begrada. Vrednost del, ki jih je Arso zaupal Begradu, znaša slabih 5,5 milijona evrov.
Izgradnja laboratorijskega prizidka je sicer del projekta pod imenom Nadgradnja sistema za spremljanje in analiziranje vodnega okolja v Sloveniji. Tega je odobrila evropska komisija v višini 32,7 milijona evrov, delež, ki bo financiran iz kohezijskega sklada, pa znaša 85 odstotkov. Zaradi težav s poplačilom računov se je nekaj podizvajalcev že obrnilo na Arso. Po besedah direktorja Arsa Gregorja Sluge so jim svetovali, naj se nominirajo kot podizvajalci oziroma dosežejo dogovor z Begradom o asignaciji plačila ob mesečni situaciji. Vsem nominiranim podizvajalcem namreč Arso izvedena dela plačuje neposredno. Na zahtevo Begrada so na Arsu nominirali že 22 podizvajalcev, trenutno pa obravnavajo nominacijo dodatnih treh podizvajalcev, je dodal Sluga. Podatka, koliko Begrad skupno dolguje podizvajalcem pri gradnji laboratorijskega prizidka, na Arsu nimajo.
Gradnja fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo (FKKT) in fakultete za računalništvo in informatiko, ki je bila prav tako financirana z evropskimi sredstvi, je medtem že zaključena. Pri gradnji novih objektov sta poleg vodilnega partnerja SGP Pomgrada konzorcij sestavljala še Begrad in IMP. Zaradi finančnih težav Begradovega hčerinskega podjetja Begrad gradnje je vse Begradove obveznosti pri gradnji fakultet pred meseci prevzel SGP Pomgrad. Kot je pojasnil član uprave SGP Pomgrada Igor Banič, so bili pri zaključku gradnje poplačani vsi nominirani podizvajalci. Njihove terjatve je namreč neposredno plačevala Univerza v Ljubljani. Nekatere težave s plačili nenominiranih podizvajalcev Begrada pa so v SGP Pomgradu že rešili. Od več kot 52-milijonskega posla je odprtih obveznosti še za nekaj sto tisoč evrov, kar pa se Baniču ne zdi veliko. Po pojasnilih glavne tajnice Univerze v Ljubljani Mihaele Bauman Podojsteršek se je na njih obrnilo šest nenominiranih podizvajalcev, vsakega od njih pa v sodelovanju z odvetniško pisarno obravnavajo posamično. Na univerzi za zdaj zadržujejo 1,5 odstotka zneska pogodbenih vrednosti. Sprostili ga bodo, ko bodo od izvajalcev del prejeli dokumentacijo o poplačilu nominiranih podizvajalcev.
