Za Agrokorjev nakup Mercatorja se je očitno začel zanimati tudi Nacionalni preiskovalni urad (NPU).
Tam so nam potrdili, da so njihovi preiskovalci včeraj obiskali prostore Agencije za varstvo konkurence (AVK). Po neuradnih informacijah so prišli po dokumentacijo, povezano s soglasjem h koncentraciji med Agrokorjem in Mercatorjem, ki ga je AVK izdala novembra lani. Pred tem naj bi prejeli več anonimnih prijav, ki so direktorju AVK Andreju Krašku očitali zlorabo uradnega položaja ali pravic in nevestno delo v službi. Tega sicer uradno včeraj ni bilo mogoče preveriti. Na NPU nam več informacij zaradi varovanja interesov predkazenskega postopka niso želeli dati. Komentarja AVK nam ni uspelo dobiti, saj jim tam včeraj popoldne ni uspelo najti pristojne osebe.
Postopek pred Agencijo za varstvo konkurence (AVK) je bil ena zadnjih Agrokorjevih ovir pred naskokom na Mercator, regulator pa si za razmislek ni vzel pretirano veliko časa. Koncernu Ivice Todorića je zeleno luč prižgal že po prvi fazi postopka, to je po petih mesecih od podpisa sporazuma o prodaji. V nasprotju z nekaterimi pričakovanji se AVK ni lotil podrobne presoje vertikalne koncentracije med hrvaško prehrambno industrijo, ki jo obvladuje Agrokor, in slovensko trgovino, prav tako ne analize morebitnega »zaprtja« nabavnega trga po transakciji in izključevanja konkurentov. Agencija od Agrokorja prav tako ni zahtevala nobenih dodatnih ukrepov - ne odprodaje katerega od proizvajalcev iz živilske industrije ne zavez, povezanih s preprečevanjem vsiljevanja lastnega blaga, pogojev dobave in pritiska na cene. S tem je šel AVK v primerjavi z nekaterimi drugimi primeri, pri katerih je odprl vprašanje vertikalne koncentracije, Agrokorju močno na roke.
Medtem se temperatura dviguje tudi na politični »fronti«. Vlada je že po četrtkovi seji Slovenskemu državnemu holdingu (SDH) naročila, naj dopolni poročilo o tveganjih (ne)prodaje Mercatorja, ki ga je pripravil. Da je bilo poročilo »nepopolno in necelovito«, priznavajo tudi v SDH, kjer s prstom kažejo na dve največji državni banki, NLB in NKBM. Poročali smo že, da prva podatkov ni poslala, tudi iz NKBM je bilo »soli« bolj malo. Po naših informacijah so na SDH poslali krajše poročilo z opredeljenimi tveganji. Med njimi naj bi v banki, ki jo vodi Aleš Hauc, izpostavili nejasne Agrokorjeve projekcije zadolževanja in realizacije prihodkov Mercatorja po njegovem prevzemu. Opozorili naj bi na preohlapni načrt sinergij. Že konec leta 2011 smo v Dnevniku poročali, da je Agrokor v internih dokumentih operiral s podatkom o 170 milijonih evrov sinergij. Pozneje naj bi to številko znižal za najmanj dvakrat, pri čemer v nekaterih bankah še vedno natančno ne vedo, kako so jo v Zagrebu sploh izračunali. In še: v NKBM naj bi jih motil tudi nejasen vpliv transakcije na dobavitelje, ki so tudi komitenti NKBM. Zakaj se je banka nanje spomnila šele zdaj, tik pred zaključkom prodajnega postopka, ne pa recimo lani pred podpisom prodajnega sporazuma, ostaja neznanka. Hauc za pojasnila včeraj ni bil dosegljiv.
Bo država udarila na skupščini NLB?
Ali se bodo v SDH odločili vrniti udarec NLB, bo znano v ponedeljek, na skupščini naše največje banke. Čeprav se je včeraj omenjala možnost, da bi lahko država na sami skupščini zamenjala nadzorni svet NLB, velja opozoriti, da je tega lani osebno izbral minister za finance Uroš Čufer, ki v vladi velja za največjega zagovornika Mercatorjeve prodaje. Nekateri ministri naj bi sicer že pred četrtkovo sejo vlade dobili tudi neuradne informacije, da se v NLB pripravljajo na odobritev posojila Agrokorju. Pri tem naj bi jih zmotilo, da je vlada pred meseci dokapitalizirala in podržavila banko, ki je zdaj zaprla informacijsko pipico. Ali informacije o posojilu Agrokorju držijo, ni mogoče uradno preveriti. Kakšno posojilo bi NLB (vodi jo Janko Medja) odobrila hrvaški skupini, ki jo sicer bremeni za 1,6 milijona evrov finančnih obveznosti in za prav toliko dolgov do dobaviteljev, ni znano. »Vprašanj, povezanih s postopki, ki so v teku, ne komentiramo,« so nam odgovorili v NLB. Ko smo želeli izvedeti, ali torej postopek odobritve posojila že poteka, so svoj prvotni odgovor popravili in dodali, da je v teku postopek prodaje Mercatorja. Ostalih vprašanj pa niso želeli komentirati.
Tudi uprava SID banke pod vodstvom Sibila Svilana naj bi včeraj nadzornikom že predlagala odobritev reprograma posojil Mercatorju, če bi Agrokorju uspel prevzem slovenskega trgovca. Kot smo razkrili v Dnevniku, je ključnih šest bank upnic, med katerimi je tudi NLB, načelno že pristalo na Agrokorjeve pogoje, po katerih bi posojila podaljšali za nadaljnjih devet let, pri čemer bi pribitek na začetno obrestno mero znašal vsega pol odstotka. V SID banki na naša vprašanja včeraj niso odgovorili. Tako za zdaj ostaja nepojasnjeno, ali so v državni banki ocenili tveganja posla in ali je ta za njih sploh donosen. Ne gre namreč zanemariti, da je SID banka konec lanskega leta pri svoji 60-milijonski izdaji obveznic vlagateljem morala ponuditi 4,1-odstoten fiksni donos, aprila pa 2,25-odstotnega.
